Berlinski Kabinet bakroreza pri Kulturforumu načrtuje razstavo slikarja Emila Noldeja. Na razstavi Emil Nolde - Človek - Narava - Mit, ki bo odprta od 3. julija do 25. oktobra, bodo predstavljeni Noldejevi akvareli in grafike, jedkanice in lesorezi. Berlinski Kabinet bakroreza (Kupferstichkabinett) ima poleg Noldejevega sklada Seebüll in Muzeja Sprengel v Hannovru eno najzajetnejših javnih zbirk Noldejeve umetnosti.

Razstava bo predstavila tudi akvarele iz ciklusa Südsee iz let 1913/14, podobe cvetja in portrete, kakor tudi izjemne grafične liste iz celotnega ustvarjalnega obdobja umetnika, ki velja za enega glavnih predstavnikov ekspresionizma. Vsako leto v Nemčiji in zunaj njenih meja pripravijo več razstav Noldejevih slik, manj poznan pa je Nolde po odličnih grafikah, kakršne bodo razstavljene v Berlinu. Z mestom je bil Nolde tesno povezan, zasebno in kot likovni ustvarjalec. Po letu 1905 je slikar zime preživljal v svojem berlinskem stanovanju z ateljejem

Najprepoznavnejši so Noldejevi akvareli. Uporaba močnih rdečih in rumenih odtenkov na pogosto turobnem ozadju je poudarjala grotesknost prizorov, v katerih je Nolde izražal "duhovno zadrego", in zaradi vedno večje hitrosti življenja nastajanje brezvladja v sodobni družbi.

Oboževanje nacistov, ki ga zavrnejo
Ravno tako zanimiv, kot je vpogled v Noldejevo slikarstvo, je tudi vpogled v njegovo življenje. Emil Nolde je bil eden tistih, ki so sprejeli ideologijo nacizma. Vendar ga je doletelo razočaranje. Od začetka 20. let, ko se je priključil nacistični stranki, je judovsko umetnost označeval za manjvredno in nenemško. Kmalu se je sam znašel v vlogi žrtve. Nacisti so na svojem "lovu" na tako imenovano degenerirano umetnost, to je umetnost, ki ne izkazuje pravega nemškega značaja in jo je treba odstraniti iz muzejev, "zasačili" tudi ekspresionizem. Čeprav zgleden nacist, Nolde s svojimi ugovori zoper preganjanje ekspresionizma ni dosegel ničesar. Več kot 1.000 njegovih del so odstranili iz muzejev, po letu 1941 pa so mu prepovedali slikati. Tudi doma.

Spogledovanju z nacističnim pogledom na svet navkljub, so Noldeja, ki je bil med drugim leta 1905 tudi član v Dresdnu ustanovljenega gibanja nemških ekspresionistov Die Brücke (Most), po drugi svetovni vojni nagradili z najvišjim nemškim znakom časti, nemškim redom za zasluge.

L. Š.