"Gre za prevod debate in nasprotovanj glede razstave Murakamijevih del v sodni jezik," pravi o razstavi, ki se je odprla 14. septembra, Arnaud Upinsky, predsednik sklada za zaščito Versaillesa.

Na čelu omenjene tožbe je princ Sixte-Henri de Bourbon-Parme, ki se zavzema za "spoštovanje gradu in prednikov", medtem ko "ljudje", ki jih predstavlja sedem rednih obiskovalcev gradu, tožijo za "pravico do dostopa do dediščine". "Z razstavljanjem v Versaillesu so umetniki imeli koristi od dodane vrednosti. Nismo proti sodobni umetnosti, a proti načinu razmišljanja, ki razvrednoti francosko kulturo in ji ni v nobeno korist," pravi princ.

V nos jim je šel že Koons
Že leta 2008 je nečak omenjenega princa, princ Charles-Emmanuel de Bourbon-Parme, poskušal doseči prepoved razstave ameriškega popartista Jeffa Koonsa, ki je vključevala nenavadne skulpture, saj naj bi onečastile preteklost njegove družine, a sodišče njegovi zahtevi ni ugodilo.

Že Koonsova razstava je naletela na odličen odziv, leto kasneje pa je množice pritegnil tudi francoski mojster poparta Xavier Veilhan - med razstavljenimi deli so bili vijolični konji, gola ženska in velikanska, štiri metre dolga skulptura astronavta Yurija Gagarina.

Francoskega kralja Ludvika XVI. so iz gradu izgnali revolucionarji leta 1789, štiri leta kasneje se je znašel pod giljotino. Njegov prednik Ludvik XIV., znan tudi kot Sončni kralj, si je v Versaillesu v 16. stoletju omislil rezidenco, v katere sobanah je danes na ogled sporna Murakamijeva razstava.