Oglas
Eden izmed tovrstnih 'detektivov' je Maurizio Seracini, ki meni, da se je morda osnutek epskega prizora bitke pri Anghiariju ohranil do današnjih dni. Da Vinci je fresko bitke po naročilu družine Medici začel snovati v tako imenovani dvorani petstotih palač Vecchio v Firencah. Dela ni dokončal, zid pa je s fresko kasneje okrasil Giorgio Vasari. A Seracini meni, da je Vasari da Vincijevo delo zavaroval z gradnjo še enega zidu, na katerem je ustvaril svoje delo, da Vincijev osnutek pa naj bi na izvirnem zidu ostal do danes.
Poseben način debelitve ziduKonservator Maurizio Seracini je do svojega sklepa prišel po študiji dela in življenja Giorgia Vasarija. Vasari je namreč večkrat zapisal, kako zelo občuduje delo Leonarda da Vincija v palači Vecchio. Zato Seracini preprosto ne verjame, da bi Vasari osnutek freske preprosto uničil. Leta 1563 so Medičejci Vasariju naročili, naj stene v dvorani odebeli in na njih ustavri freske, ki bodo slavile moč in plemenitost družine Medici. Seracini je prepričan, da je naročilo, naj stene odebeli, Vasari izkoristil za to, da je da Vincijevo delo skril za novi zid.
Resnična Da Vincijeva šifra?
Sliši se skoraj kot odlomek iz romana Dana Browna Da Vincijeva šifra. In Seracini se morda tega zaveda in je ravno zato svoje iskanje izgubljene freske utemeljil z neko zares 'browniansko' pripombo. Vasari je na eni izmed svojih fresk, ki naj bi ležala točno nad mestom, na katerem je ustvarjal da Vinci, zapisal: "Cerca Trova." Besedi lahko prevedemo kot "Kdor išče, ta bo našel." Seracini pa je bistroumno pristavil, da bi besedi lahko razumeli tudi kot znamenje, da je treba izgubljeno fresko iskati natančno pod tem zapisom.
Čakajoč na odločitev ministrstva
Maurizio Seracini ni povsem osamljen pri svojih prizadevanjih. Tudi Martin Kemp z univerze v Oxfordu, ki je oblikoval razstavo o Leonardu da Vinciju (naslednji mesec jo bodo odprli v londonskem muzeju Victoria & Albert Museum) se strinja, da bi bilo treba raziskati zidove pod Vasarijevo fresko. A to se ne bo zgodilo prav zlahka. Oblast mesta Firence namreč ne namerava 'blagosloviti' Seracinijevega podviga, saj naj bi ta predstavljal preveliko tveganje za obstoj Vasarijevih fresk. Več zanimanja za raziskavo pa je pokazalo ministrstvo za kulturo, ki ga zdaj že 100 dni vodi Francesco Rutelli. Ta naj bi kmalu imenoval poseben odbor, ki bo določal o usodi Seracinijevega podviga.
Dvoboj, ki ni dobil epiloga
Bitka pri Anghiariju tako ostaja eden izmed umetniških projektov, okrog katerega se je do danes spletlo največ legend in anekdot. Zanimive so bile že okoliščine, v katerih je ustvarjal Leonardi da Vinci. Ta je namreč naročilo upodabljanja bitke, s katero so Firenčani leta 1440 porazili Milančane, sprejel z zavestjo, da lahko njegovo delo zasenči Michelangelova freska. Medičejci so namreč da Vinciju zaupali le pol naloge. Drugo steno dvorane petstoterih naj bi namreč poslikal da Vincijev največji rival Michelangelo, ki ga da Vinci ni nič kaj posebno maral.
Michelangelo naj bi naslikal golo moško figuro sredi bitke pri Cascini. Del obeh velikanov renesančne umetnosti nikoli ni bilo mogoče primerjati. Leonardi da Vinci, ki je zaradi hkratnega zanimanja za nešteto stvari vsako delo ustvarjal 'celo večnost' ali pa ga zaradi izgube zanimanja zanj sploh ni dokončal (to je tudi vzrok za majhen obseg njegovega umetniškega opusa), je pred dokončanjem freske odpotoval v Milano, Michelangela pa so 'odpoklicali' v Rim.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje