Slikarstvo Eugena Carriera bi skoraj lahko označili za monokromno. Foto: Musee d'Orsay
Slikarstvo Eugena Carriera bi skoraj lahko označili za monokromno. Foto: Musee d'Orsay
Eugene Carriere: Portret umetnika (1903)
Eugene Carriere je konec 19. stoletja zaznamoval kot umetnik in kot borec za pravice zapostavljenih družbenih skupin. Foto: Musee d'Orsay
August Rodin: Mislec
Musee d'Orsay predstavlja tudi dela Carrierovega prijatelja kiparja Augusta Rodina. Foto: EPA

Med slednjimi je tudi francoski slikar Eugene Carriere, ki je bil na prelomu 19. v 20. stoletje ena najbolj vidnih osebnosti pariške kulturne scene, danes pa je njegovo ime bolj ali manj pozabljeno. Temu skuša narediti konec razstava del Carriera in njegovega prijatelja Augusta Rodina, ki bo v pariškem muzeju d'Orsay na ogled do 1. oktobra.

Panteon žensk in moških
Največji del Carrierovega opusa predstavljajo portreti. Slikar je nekoč dejal, da želi ustvariti 'panteon žensk in moških'. Največkrat je Eugene Carriere naslikal svojo ženo in otroke. Člane svoje družine je ovekovečil pri prav vseh družinskih opravilih in v vseh položajih. Carriere pa je svoj nikoli dokončani panteon dopolnil tudi s številnimi portreti nekaterih njegovih znamenitih sodobnikov. Naslikal je državnika Georgesa Clemenceauja, pisatelja Anatola Franca in Alphonsa Daudeta, pesnika Verlaina in politika Henrija Rocheforta.

Obrazi, ki bi jih našli v grobnici
Eugenu Carrieru so nekateri 'očitali', da njegovi portreti spominjajo na portrete duhov. Blede, skoraj sive dlani, nezdrav izgled kože na obrazu in obledel barve, celoto lahko opišemo tudi kot prevladujoči monokromni slog, je francoski pesnik, kritik in založnik Edmond de Goncourt povezal s prizori iz grobnice, saj je na obrazih le sem in tja moč razpoznati odtenek nekoliko bolj živahne rožnate barve. Aplikacija nenavadnih barv pa ni edina slogovna posebnost slikarstva Eugena Carriera.

Carriere je razvil poseben slog tudi v upodabljanju prstov. Te je slikal, kot da so brez členkov in da jih pravzaprav ne napolnjuje nobena trdna substanca. Na ta način je Carriere zavračal uporabo stroge linije in je že napovedoval nastop art nouveauja, vpliv na katerega mu tudi pripisujejo. Zarisovanje bolj fluidnih linij naj bi umetniku omogočilo realizacijo močnejše ekspresije, močnejšega prikaza osebnosti in čustev upodobljenega lika. Delo Eugena Carriera nadalje povezujejo tudi s prihodom simbolizma, očiten pa naj bi bil tudi vpliv tega slikarstva na modro obdobje Pabla Picassa. Slednji je Carrieru tudi posvetil risbo matere in otroka.

Boj za pravice zapostavljenih
Eugene Carriere, čigar stoletnico smrti letos praznujejo Francozi, Pariza ob izteku 19. stoletja ni zaznamoval le kot umetnik. Bil je tudi del širšega družbenega gibanja, v katerem so zares veliko vlogo imele kulturne osebnosti, ki je zagovarjalo svet brez vojne, se zavzemalo za večje pravice žensk in delavcev ter za izobraževanje slednjih. Carriere je tako deloval skupaj z Emilom Zolajem in Georgesom Clemenceaujem, če omenimo le dva člana te prosvetljene in 'bojevite' druščine.