Britanska kraljica Elizabeta II. je leta 2000 galerijo Tate Modern odprla s pritiskom na gumb. Foto: EPA
Britanska kraljica Elizabeta II. je leta 2000 galerijo Tate Modern odprla s pritiskom na gumb. Foto: EPA
Delo Roya Lichtensteina Femme d'Alger. Foto: EPA

Danes si lahko obiskovalci v galeriji umetnine ogledajo zbrane glede na njihovo tematiko (krajine, tihožitja, zgodovinski prizori in akti), nova zasnova pa bo temeljila na ločevanju glede na umetnostni slog dela. Osnovne sekcije bodo tako minimalizem, kubizem, nadrealizem in abstraktni ekspresionizem.

Na ogled bodo postavili tudi nova dela
Ko bodo galerijski prostori dobili novo podobo - to naj bi se zgodilo maja prihodnje leto - bo v prostorih Tate Modern mogoče videti tudi množico del, ki jih do zdaj še niso razstavili. Po besedah direktorja galerije Nicholasa Serote bo takih del 40 %, ob snovanju novih postavitev pa bodo upoštevali tudi kritike, ki so jih že prejeli glede tega, kako so dela razstavljena.

Nekaj bo tudi posebnih sob
Med deli, ki jih bodo obiskovalci galerije spomladi lahko videli premierno, so tudi umetnine Roya Lichtensteina, Francisa Picabie in Anisha Kapoorja. Načrtujejo tudi posebne sobe, posvečene umetnikom Cildu Meirelesu, Christianu Marclayju, Juanu Munozu, Thomasu Schuttu in Tomoku Takahašiju.

Tate Modern so na južnem obrežju Temze pred petimi letih odprli v stavbi nekdanje londonske elektrarne, izvirna postavitev pa je delo tedanjega direktorja galerije Larsa Nittveja.