Odprtje prvega dela razstave bo 25. aprila v Galeriji Lojzeta Spacala na gradu v Štanjelu. Vse tri razstave del Zorana Mušiča bodo odprte do septembra.
O nesoglasjih, ki so zaradi skrbništva nad Mušičevimi deli prišla v javnost, je prvi poročal časnik Dnevnik. Umetniška dela so last Občine Brda, nad njimi pa je doslej bedel Goriški muzej. Na Občini Brda poudarjajo, da je Mušičeva zbirka 143 grafik, ki jih je ob obnovi gradu Dobrovo pred 35 leti prav temu dobrovskemu dvorcu podaril sam Zoran Mušič, za občino Brda in Brice izjemnega pomena.
"Da bi bila zbirka še bolje ovrednotena, smo v preteklih letih začeli novo prenovo gradu, ki se je odvijala tudi z znatno finančno pomočjo ministrstva za kulturo, za kar smo ministrstvu zelo hvaležni. Gre poudariti, da je bil grad Dobrovo z Mušičevo zbirko del zgodbe Evropske prestolnice kulture (EPK) že od snovanja dalje," je pojasnil župan Občine Brda Franc Mužič.
Prvič sem jih videl takoj po vojni. Griče, ki so me spominjali na gola trupla, na katerih ni več niti kože. Predstavljal sem si jih vedno enake, brez letnih časov in barv.
Različni pogledi na to, kaj pomeni upravljati
Vendar se je zapletlo, saj se je Goriški muzej umaknil iz dogovora o upravljanju gradu Dobrovo. "Umik Goriškega muzeja iz strokovnega nadzora nad zbirko in upravljanja gradu je poslovna odločitev Goriškega muzeja, ki po zagotovilih, ki jih imamo zaenkrat, velja le za čas Evropske prestolnice kulture. Zakaj se je Goriški muzej odločil za umik, ne morem komentirati," je še dodal Mužič. Direktor muzeja Vladimir Peruničič je potrdil, da so pred pol leta odstopili od pogodbe z Občino Brda o upravljanju gradu Dobrovo.
"Odstopili smo, ker smo imeli različne poglede na to, kaj pomeni upravljati. Vendar nismo ne takrat ne danes zaprli vseh vrat. Z županom sva se dogovorila, da se jeseni začnemo znova pogovarjati o tem, kako bomo znova prišli do upravljanja gradu. To, da smo odstopili od pogodbe o upravljanju gradu, pa nima nič opraviti s strokovnim nadzorom. Zato še vedno ostaja naša skrb za zapuščino Zorana Mušiča, ki je v lasti Občine Brda," je pojasnil direktor muzeja.
Posledično so v preteklem letu pomagali Občini Brda s prijavo na razpis, s katero so pridobili sredstva za nakup posebnih omar za hrambo Mušičeve zapuščine. Razstava bi morala biti na ogled že od začetka dogajanja EPK-ja, a se je odprtje zamaknilo zaradi nekaterih težav pri pridobivanju vseh dovoljenj pri izposoji umetniških del. Kuratorka razstav na gradovih Štanjel in Dobrovo je umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec.
Zoran Mušič se je rodil leta 1909 v Bukovici na Primorskem. Leta 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni se je preselil v Benetke in se poročil s slikarko Ido Cadorin. V 50. letih je za svoje drugo domovanje izbral Pariz. Od takrat pa malodane vse do smrti je živel razpet med Parizom in Benetkami.
Mušič je slikal predvsem krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, drevesa, vedute Benetk, dvojne portrete z ženo Ido in pretresljive starostne avtoportrete. Motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore. Svetovno prepoznavnost je dosegel s ciklom Nismo poslednji, v katerem je z lastno izkušnjo podoživel prizore iz koncentracijskega taborišča Dachau.
Nedvomni velikan slovenske umetnosti Zoran Mušič je umrl leta 2005 na svojem domu v Benetkah, v tem mestu je tudi pokopan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje