Sovre je Slovencem približal antične literarne mojstrovine. Foto:
Sovre je Slovencem približal antične literarne mojstrovine. Foto:
Anton Sovre je prevedel obe Homerjevi pesnitvi, Iliado in Odisejo.

Na razstavišču Knjižnice Ivana Potrča je na ogled Sovretova zapuščina, med katero so arhivski dokumenti, ki pričajo o njegovem bivanju na Ptuju, izbrane prve izdaje Sovretovih prevodov in izvirna knjižna dela ter članki in razprave, ki jih je posvetil Ptuju.

"antični mojstri vsaj v prevodih živeli dalje med nami", čemur se ni izneveril celo življenje. Ob odprtju so prvič zavrteli tudi dokumentarni film o Sovretu, posnet ob 120-letnici njegovega rojstva.

Prav na Ptuju, kjer je leta 1919 začel poučevati kot nadomestni učitelj, so nastali Sovretovi prvi pomembnejši prevodi iz latinščine in stare grščine: Sofoklejev Kralj Ojdip, Euripidov Bratski spor, Platonov Sokratov zagovor, Apulejevo delo Amor in Psiha ter Mož usode Bernarda Shawa.

Antika ga je začarala
Anton Sovre, ki se je rodil leta 1885 v Šavni Peči, je antično poezijo vzljubil že kot gimnazijec. Študij klasične filologije je nadaljeval na Dunaju in v Gradcu, a njegovo izobraževanje je prikinila prva svetovna vojna. Študij je dokončal na ljubljanski univerzi. Sovre je najpomembnejši slovenski prevajalec iz antične književnosti, ki je prevedel več kot 30 najpomembnejših del antične književnosti. Pomemben je prevod Homerjevih Iliade in Odiseje.

Njegovo ime nosijo prevajalska priznanja
Anton Sovre je bil leta 1953 izvoljen za rednega člana SAZU. Dvakrat, leta 1950 in 1956, je dobil Prešernovo nagrado, po njem pa se imenujejo nagrade za največje dosežke v prevodni književnosti. Sovre si je tudi pomebno prizadeval za ohranjanje in posodobitev pouka klasičnih jezikov v času in prostoru, ki nista bila najbolj naklonjena klasičnemu izobraževanju.