Prejemnik Sovretove nagrade za leto 2005 je prevajalec Platonovega opusa Gorazd Kocijančič.

S Kocijančičevim prevodom smo Slovenci prvič dobili možnost, celotno Platonovo pisno delo prebirati v maternem jeziku. Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki priznanje podeljuje, je v utemeljitvi zapisalo, da je Kocijančiču uspelo ohraniti "pomensko labilnost in večplastnost izvirnika", ki daje bralcu izhodišče za lasten premislek o Platonovih tezah.

Odprta pot lastni interpretaciji
Kocijančič se je namreč po zapisu v utemeljitvi nagrade zavestno umaknil v ozadje, a hkrati tudi načrtno odpiral različne in včasih celo protislovne poti razumevanja idej enega največjih filozofov vseh časov. Platonova zbrana dela - izdala jih je Mohorjeva založba - so izjemen prevajalski dosežek enega samega človeka in čudovito darilo slovenskemu narodu.

Čeprav mora prevajalec natančno slediti izvirniku in ne sme na nobeni točki sprevračati avtorjevih idej, pa je, kot je zapisano v utemeljitvi, "novi slovenski Platon avtorsko delo, zaznamovano z osebnostjo prevajalca".

Naslednik botra slovenskih prevajalcev antičnih Grkov
Delo Gorazda Kocijančiča nadaljuje velike prevajalske podvige Antona Sovreta. Sovre, ki si je z obsežnim prevajalskim opusom pridobil naziv enega od utemeljiteljev slovenskega literarnega prevajanja, je skušal Slovence seznaniti s Sokratom, kot je o njem pisal Platon, ter o antičnem grštvu na splošno.

Do konca 20. stoletja smo Slovenci sicer dobili prevode vseh najpomembnejših Platonovih spisov. Ker pa so jih zagrešili različni avtorji, ki so zelo različno dojemali Platonovo filozofijo in jih je odlikoval zelo različen prevajalski slog, celoten opus slogovno ni bil usklajen. Kocijančičev prevod pa odlikuje slogovna enotnost, kar močno olajša študij Platonove filozofije.