Razstava, ki bo na ogled do 18. decembra, je nastala v okviru dolgoletnega raziskovanja slikarstva 17. stoletja na ozemlju današnje Slovenije. Novih spoznanj o slikarstvu tega obdobja in zlasti o Almanachu, enem najbolj skrivnostnih slikarjev, ki je ustvarjal na naših tleh, pa ne razkrivajo le številna razstavljena dela, ampak tudi tridnevni mednarodni simpozij, ki se je začel z odprtjem razstave.

V omenjenih raziskavah se že nekaj let posvečajo zlasti razpletanju problematike izrazitejših slikarskih imen, ki so ustvarjali na slovenskem ozemlju in njegovi okolici v 17. stoletju. Narodna galerija je v tem konetkstu v preteklih letih že ponudila razstavi opusov Zorzija Venture Brajkoviča in Mojstra HGG (Hans Georg Geiger von Geigerfeld), zdaj pa se ob pomoči sodobnih restavratorskih sredstev posveča še Almanachu.

Z razpravo do prave podobe
Almanacha se pogosto drži pridevnik skrivnosten prav zaradi številnih, tudi nasprotujočih si tez o njegovem slikarstvu in zlasti njemu pripisanih slikah. Prav zaradi tega so se galeristi z zunanjimi delavaci odločili, da Almanacha ne predstavijo s klasično monografsko predstavitvijo umetnikovega opusa, ampak s študijsko razstavo, na kateri odpirajo znanstveno razpravo o slogovnih, atribucijskih in naročniških vprašanjih, slikarskih tehnikah in metodoloških vprašanjih raziskovanja obravnavane dediščine.

Kaj ponuja razstava?
Razstava ponuja vsa razstavljiva dela iz slovenskih zbirk, ki so bila tako ali drugače povezana z imenom Almanach. Dela in njihov kontekst pa dodatno pojasnujejo še nekatera dela flamskega in nizozemskega slikarstva, iz katerega je izrazito črpal tudi obravnavani umetnik. V razstavo je vključenih 40 slik in originalna risba iz fonda Narodne galerije, drugih muzejev in zbirk v cerkveni in zasebni lasti, podobo o Almanachu pa dopolnjujejo tudi tri reprodukcije risbe in vrsta fotografskih posnetkov ohranjenih, a v 20. stoletju uničenih stenskih poslikav.

Kdo je Almanach?
Kot že rečeno, je o slikarju, ki ga poznamo pod imenom Almanach (kar po vsej verjetnosti ni njegov priimek), zagotovo znanega malo. Umetnik, ki naj bi izhajal iz Antwerpna, je deloval na Kranjskem v 3. četrtini 17. stoletja. Pripada skupini antwerpenskih in utrechtskih caravaggistov iz bližine Palamedesza in zlasti Romboutsa, iluzionizem njegovih feresk (v gradovih Iški turn in Bokalce ter v obednici frančiškanskega samostana v Ljubljani) pa kaže v smer Bloemarta. Za njegovo slikarstvo so značilni svetlo-temni kontrasti in karikaturni realizem.

O monografiji in simpoziju
Znanstvena monografija ponuja celoten opus, ki je bil Almanachu v preteklosti pripisan, temu pa so dodane še vse slike z razstave, avtorski pogledi na obravnavano temo, prispevek najpomembnejših raziskovalcev tega obdobja. Mednarodni znastveni simpozij v Narodni galeriji je namenjen predstavitvi raziskav vodilnih slovenskih in tujih raziskovalcev tega področja ter novim razpravam o najbolj problematičnih vprašanjih, ki naj bi jih podpirala tudi dela razstave.

Pri organizaciji razstave in simpozija sodelujejo Narodna galerija, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, oddelek za umetnostno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete in restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.