Leta 2009 umrli Licul je leto pred smrtjo prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, v njeni obrazložitvi pa so o nagrajencu zapisali, da "je eden tistih avtorjev, ki je pomagal v strogo modernistični slog grafičnega oblikovanja sedemdesetih let vpeljati drugačno, poetsko govorico, ne da bi pri tem zanikal vsebinske in historične prvine naloge ... Je oblikovalec, s katerim si je slovensko grafično oblikovanje utrdilo mednarodno veljavo."

Tenkočuten ustvarjalec grafičnih podob
Licul je ustvaril svoj prepoznaven, likovno žlahten in skladen oblikovalski slog, s katerim je pomagal ustvariti tudi vizualno identiteto slovenske države. Oblikoval je slovenski denar, tolarske bankovce in kovance, tolarske rezervne bankovce, priložnostne tolarske kovance, slovensko stran evrskih kovancev, niz spominskih in zbirateljskih kovancev, potne liste, osebno izkaznico, novo vozniško dovoljenje in izkaznice zdravstvenega zavarovanja, redne in priložnostne znamke ter celostne podobe Mestne občine Ljubljana, Narodne galerije, Univerze v Ljubljani in drugih institucij.

Licul je bil tudi tenkočuten ustvarjalec celostnih grafičnih podob, znakov, razstav, koledarjev, prospektov, plakatov, knjig in revij raznovrstnih institucij ter podjetij. Med njimi so celostne podobe Iskre, Leka, Državne založbe Slovenije, Cankarjeve založba, Slovenijalesa, Pivovarne Laško, Hita, Cankarjevega doma, Loškega muzeja Škofja Loka in drugih. Ustvarjalnost Miljenka Licula je sinonim za učinkovito sporazumevanje, dvig vizualne kulture in tudi razumevanje sveta, njegova dela pa veljajo za referenco najvišje kakovosti. Ob razstavi, ki bo v vhodni avli Narodne galerije na ogled od 10. februarja do 8. maja, bo izšla tudi monografija z vsemi pomembnimi stvaritvami Miljenka Licula.