Miljenko Licul se je rodil 6. avgusta 1946 v Vodnjanu pri Pulju na Hrvaškem. Nekaj časa je predaval tipologijo na ljubljanski likovni akademiji. Ustanovil je studio Znak in bil vodja studia Zodiak, pozneje pa je vodil studio Diptih. Njegovo delo obsega širok spekter različnih področij likovne umetnosti; vse od oblikovanja celostnih grafičnih podob, prepoznavnih simbolov in znakov do najrazličnejših plakatov, publikacij, koledarjev, knjižne opreme, naslovnic revij, znamk in vizualnih podob.

Eden izmed vidnejših vrhuncev njegove kariere je bila zmaga na natečaju za oblikovanje prvih slovenskih tolarjev - tako bankovcev kot kovancev - leta 1991, ob uvedbi evrov pa je zopet oblikoval podobo slovenskih kovancev. Med njegove oblikovalske izdelke, s katerimi se Sloveneci srečujemo vsak dan, sodijo tudi slovenski potni list, nova osebna izkaznica in tudi nova zdravstvena izkaznica - kar pravzaprav pomeni, da je Licul na neki način oblikovalec slovenske identitete.

Utrdil je mednarodno veljavo slovenskega oblikovanja
Lani je poleg prevajalca in literata Janeza Gradišnika prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V utemeljitvi nagrade je bilo zapisano, da dela Miljenka Licula na področju grafičnega oblikovanja že nekaj časa veljajo za referenco najvišje kakovosti.

"Je eden tistih avtorjev, ki je pomagal v strogo modernistični slog grafičnega oblikovanja sedemdesetih let vpeljati drugačno, poetsko govorico, ne da bi pri tem zanikal vsebinske in historične prvine naloge. Je del generacije oblikovalcev, ki je analogno govorico uspešno prelevila v digitalno. Uspešno morda prav zato, ker srce še vedno bije analogno. Je oblikovalec, s katerim si je slovensko grafično oblikovanje utrdilo mednarodno veljavo."

Pomembnost vizualne kulture
Ustvarjalnost Miljenka Licula širšemu svetu sporoča, da ob vsej tehnologiji ali pa prav zaradi nje še vedno ostaja prostor, v katerem se je treba z vsem naporom posvetiti tudi najbolj banalnim vsebinam. Grafično oblikovani predmeti in teksti so pot ne samo k dvigu ali padcu vizualne kulture, ampak tudi k razumevanju ali nerazumevanju sveta. To je najpomembnejše sporočilo Liculove ustvarjalnosti. Leta 1985 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Plečnikovo nagrado.

L. Š.