Razstava Gustav Klimt und die Kunstschau 1908 (Gustav Klimt in razstava 1908) mednarodno sicer ni tako odmevna kot trenutno prav tako aktualna dunajska postavitev del Vincenta van Gogha, a za avstrijsko kulturo je bistvenega pomena. Razstava, ki jo je Gustav Klimt, vodilni predstavnik dunajske secesije, imenoval "oris uradne umetniške in duhovne zgodovine monarhije" ter "revija avstrijskega kulturnega življenja", je predstavila dela 176 avstrijskih umetnikov. Obenem je bila tudi odskočna deska za uspeh nekaterih mladih umetnikov, ki poprej niso imeli priložnosti za javno predstavitev. Med njimi je bil tudi Oskar Kokoschka.

Delna reprodukcija razstave na Schwarzenbergovem trgu
Razstava Gustav Klimt in razstava 1908 v dunajskem Belvederju prinaša delno rekonstrukcijo razstave, ki je bila izvirno postavljena v zasilnih lesenih razstavnih prostorih na Schwarzenbergovem trgu. Rekonstruirana je tudi soba, v kateri so bila na ogled postavljena dela vodilnih predstavnikov dunajskih delavnic (Wiener Werkstätte). Dunajske delavnice so bile družba dunajskih upodabljajočih umetnikov, ki so si po vzoru britanskega gibanja Arts & Crafts prizadevali za razcvet umetne obrti. Vodilna umetnika iz skupine, katere delovanje je dobrohotno podpiral industrijalec Fritz Wärndorfer, sta bila Josef Hoffmann in Koloman Moser.

Belvedere pokupi Gustava Klimta
Kot na izvirni razstavi tudi tokrat za vrhunec razstave veljajo dela Gustava Klimta. Leta 1908 je Klimt med drugim predstavil platna Fritza Riedler (1906), Adele Bloch-Bauer (1907), Tri starostna obdobja (1905), Danaja (1907/08) in tudi svoje najznamenitejše delo Poljub (1908). Vsa ta dela so bila že med razstavo odkupljena in so postala del zbirke današnjega muzeja Belvedere. Za razumevanje avstrijske kulture in družbe v prvem desetletju 20. stoletja pa so plakati skoraj pomembnejši kot Klimtova dela. Več kot 100 so jih reproducirali in nalepili na stene sobe št. 10, ki je tako postala nekakšen dokument kulturnega in družabnega življenja starega Dunaja.
Oris Dunaja dopolnjujejo eksponati s tedanje gledališke scene, med katerimi so med drugim monumentalni stekleni mozaiki Richarda Teschnerja in velike skice kostumov za predstavo Shakespearove Zimske pravljice v režiji slovitega Maxa Reinhardta. Kot že omenjeno, je razstava leta 1908 veliko veselja priredila umetnikom, ki sicer niso našli prostora za predstavitev svojih del. Med bolj znanimi na razstavi zastopanimi imeni pa so bila še Adolf Hölzel, Wilhelm List, Leopold Blauensteiner, Maximilian Kurzweil, Elena Luksch-Makowska in druga.
Razstava bo na ogled do 18. januarja 2009.
Polona Balantič