Razstava V ospredje VIII: slovenske arhitektke, gradbenice in oblikovalke, ki jo odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 10. aprila.

Z razstavo nadaljujejo niz, s katerim želijo osvetliti spregledani del slovenskega arhitekturnega ustvarjanja. Iz arhitekturnega opusa 20. in 21. stoletja so izbrana tista dela, ki so le redko razstavljena, a zato nič manj pomembna, kakovostna in večplastna. Tudi razstava je zasnovana večplastno, s poudarkom na kakovosti del in kompleksnosti ideje, ter razkriva ustvarjalno moč posameznih avtoric. Predstavljena so dela enajstih arhitektk in oblikovalk, od predvojnih diplomantk do povojnih generacij ustvarjalk.

Pomemben del "anonimne" in zamolčane kulturne dediščine
Tudi osma v vrsti razstav je posvečena pionirkam, prvim predvojnim in povojnim generacijam ustvarjalk, ki so aktivno sodelovale pri snovanju, oblikovanju in označevanju prostora svojega časa. Na razstavi so predstavljena dela, ki jih podpisujejo: Jakobina (Jakica) Accetto (1924–1998), Sonja Batista Trenz (1918–1999), Majda Golob Mareš (1949), Zlata Jeras Pohl (1930), Katarina Pirkmajer Dešman (1957), Katja Repič Vogelnik (1941), Majda Rutar Prijon (1935–2001), Nastja Sajovic (1942), Jožica Strašek (1914–2015), Marijana Vodopivec (1944) in Sonja Završnik Podlesek (1937).

Tokratna razstava tako nadaljuje niz, ki je že v preteklih letih potekal pod pokroviteljstvom evropskega projekta MoMoWo (Modern Movement Women) in se tematsko vklaplja v raziskovalni program Umetnost na Slovenskem v stičišču kultur, ki poteka na omenjenem inštitutu ZRC SAZU. Namen programa je strokovni in širši javnosti predstaviti "pomemben del 'anonimne' in zamolčane evropske kulturne dediščine 20. in 21. stoletja, ki so jo ustvarile ženske, dejavne na področju arhitekture, gradbeništva, notranjega in industrijskega oblikovanja, krajinske arhitekture in urbanizma, ki so/veljajo za tradicionalno domeno moških poklicev," piše v napovedi.

Težko določljiv dejanski delež ženskega prispevka
Na razstavi predstavljene ustvarjalke so bile pogosto neme spremljevalke v senci poklicno bolj uveljavljenih in znanih profesorjev, sodelavcev, očetov ali mož, tako da je še danes težko določiti njihov dejanski delež v snovanju in realizaciji prenekatere slovenske arhitekturne mojstrovine. Ob njih letos predstavljajo tudi nekoliko mlajšo generacijo arhitektk, ki jim je v nasprotju s starejšimi kolegicami uspelo prebiti nevidno bariero in so se uspešno samostojno uveljavile v svojem poklicu. "Izbrana dela tako predstavljajo pomembnejše projektne stvaritve več generacij slovenskih ustvarjalk, ki jih je, upoštevajoč čas, razmere in vlogo ženske v času nastanka, treba gledati in ocenjevati z drugačnimi merili kot sicer," še piše v razstavnem besedilu.