Postavitev sta v sodelovanju z galerijo pripravila Center arhitekture Slovenije in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Odločitev za pripravo tovrstnih razstav, ki predstavljajo delo žensk v poklicih, ki so nekoč in neredko še danes veljajo za tradicionalno moške, je izšla iz želje, da se strokovno in širšo javnost seznani s pomembnim delom te precej neznane slovenske in evropske kulturne dediščine minulega stoletja.

Tudi arhitektke in oblikovalke z diplomami iz tujine
Predstavljena bodo dela Edite Sovinc, Nives Starc Bežan, Maruške Šubic Kovač, Jele Vilfan, Rotije Badjura, Tatjane Coloni, Brede Dobovišek, Ilse Fischerauer, Majde Kregar in Majde Neřima. Tokrat so torej poleg predvojnih in prvih povojnih ljubljanskih diplomantk predstavljene tudi tiste, ki so študij zaključile v tujini.

Edita Sovinc (1926–1978) je s preiskavami terena sodelovala pri gradnji krške nuklearke, za katero so temeljni kamen položili leta 1974, delovati pa je začela sedem let kasneje.

Nives Starc Bežan (1937) je leta 1965 zasnovala trgovinski center v Velenju. Arhitekt, urbanist in oblikovalec Janez Lajovic je ob tem zapisal: "Zreli urbanistični rešitvi ustreza funkcionalna in oblikovna kvaliteta posameznih objektov."

Maruška Šubic Kovač (1958) je zagovarjala prvo doktorsko disertacijo v Sloveniji s področja tržnega vrednotenja nepremičnin in izsledke raziskovalnega dela v letu 1997 objavila v monografski publikaciji Vrednotenje stavbnih zemljišč.

Za Jelo Vilfan (1906–1998) velja, da je bilo njeno oblikovalsko najbolj plodno obdobje čas študija na Dunaju. Njeni tolčeni kovinski izdelki, nakit, grafično oblikovanje, igrače, tapete in tekstilni vzorci so sledili sodobnim modernističnim tokovom in so se lahko postavljali ob bok sočasni Bauhausovi produkciji. Osnutke za knjižne ovitke, ki jih je ustvarila Vilfanova, je na javnem natečaju za svoji knjigi Lappland in Owa-Raha izbral pisatelj Hugo A. Bernatzik.

Rotija Badjura (1930) je zasnovala osnovno šolo in športno dvorano Ilirska Bistrica. Vendar natečajna zasnova ni bila povsem realizirana, menda zaradi pomanjkanja sredstev, današnji videz pa zaradi več prezidav ne ustreza več prvotnemu stanju.

Arhitektka Tatjana Coloni (1941) je pri snovanju otroške mizice Lili uporabila svoj raziskovalni duh in iskanje inovativnih načinov uporabe. Miza, ki otroka spremlja v času odraščanja, se ponaša z nizanjem uporabnih prostorov, različnimi nakloni delovne površine in rotiranjem, ki jo lahko spremeni v tablo, skritimi prostori za shranjevanje in ergonomsko zasnovo.

Breda Dobovišek (1941) se je leta 1994 z možem Borutom preselila v ljubljanski predel Krakovo, kjer sta zasnovala ambientalni vrt. "Manjše ureditve, polne presenečenj, si sledijo na povezavi cesta–hiša–vrt. Terasa pod pergolo za hišo je namenjena družabnemu življenju, od tod pa se odpre pogled na vrt, trato, polno cvetočih sadik potonik, različnih hortenzij, rododendronov in vrtnic. Okrasni vrt na zahodni strani preide v zelenjavni vrt z leseno uto," so zapisali v galeriji Dessa.

Ilse Fischerauer (1903–1945) je okoli leta 1936 zasnovala vrt družine Kunej v Gornji Radgoni. Gre za terasasto zasnovan arhitektonski vrt, ki se bočno naslanja na grad iz 13. stoletja, ki je bil prenovljen pet stoletij kasneje in nato še enkrat v tridesetih letih minulega stoletja. Zadnjo prenovo so opravili pred nekaj leti, pri čemer so ohranili fragment načrta vrta Fischerauerjeve.

Majda Kregar (1941) je od leta 1969 sodelovala pri prenovi in revitalizaciji ljubljanskega gradu, ko je s soavtorjema prejela prvo nagrado na natečaju za prenovo. Posamezne ureditve grajskega kompleksa se glede na obdobja razlikujejo v pojavnosti, skupen pa jim je spoštljiv odnos do dediščine in močna avtorska poteza.

Majda Neřima (1916–2001) je pri Jožetu Plečniku poleg študija arhitekture opravila še dodatno specializacijo iz notranje opreme. Za to arhitektko velja, da je vse življenje zbirala in proučevala folkloristično gradivo ter njegovo motiviko vključevala v notranjo opremo in projekte za sakralne objekte.

Razstavo V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja IV bodo v galeriji Dessa odprli drevi ob 19. uri, na ogled pa bo do 11. aprila.