Na prvi pogled veliko bolj skromna dela kot freske in skulpture, nam risbe o Michealangelu kot renesančnem umetniku in njegovem času povedo zelo veliko. Kot poudari kurator razstave Michelangelo. Zeichnungen und Zuschreibungen (Michelangelo. Risbe in njemu pripisana dela) Martin Sonnabend, je "v florentinski renesančni umetnosti risba, disegno, veljala za temelj vsakega umetniškega dela". In ne le umetniškega, ampak tudi umskega, zaradi česar so številni učenjaki svoje zamisli izražali v besedi in skici.
Zagonetno avtoriziranje Michelangelovih risbRazstava muzeja Städel ne predstavlja le Michelangela kot odličnega risarja, ki sta ga odlikovala odlično poznavanje človeške anatomije in izjemen občutek za plastično predstavljanje človeškega telesa, ki ga je izpilil pri svojem kiparskem delu; predstavlja tudi umetnika, čigar risarski opus je izjemno sporen. Michelangelo namreč svojih risb ni podpisoval, malo pred smrtjo pa je številne tudi sežgal. Tako je ravno avtoriziranje Michelangelovih risb eno najbolj zagonetnih del preučevalcev renesančne likovne umetnosti.
Johann David Passavant - graditelj frankfurtske zbirke
Vse razsežnosti tega zagonetnega dela je mogoče predstaviti na zgodovini ri sbe, ki je jedro razstave in zaradi katere je do razstave pravzaprav prišlo. To je risba Groteskne glave in druge študije, ki jo je za frankfurtski muzej pridobil velik poznavalec italijanske renesančne umetnosti in slikar iz šole nazarencev Johann David Passavant (1787-1861). Passavant je od leta 1840 do svoje smrti gradil renesančno zbirko Städel. Specialistu za Rafaela je uspelo za mesto ob Mainu pridobiti več dragocenih Rafaelovih del, pri Michelangelu pa ni imel tako srečne roke.
Avtorstvo vseh del, ki jih je kupil, je bilo vsaj malo sporno, tako tudi avtorstvo Grotesknih glav. Vendar pa je ironija usode hotela, da je najnovejša študija, potem ko je bilo leta 1980 rečeno, da risba zagotovo ni Michelangelovo delo, risbo vendar prepoznala kot delo avtorja znamenitega kipa Davida. Sonnabend pojasni, da je na risbi mogoče prepoznati več potez, ki izražajo znamenito Michelangelovo ljubezen do grotesknega. Kurator tako kot značilno Michelangelovo domislico označi podobo ovčje glave, na katero posede klobuk z lisjakovim gobcem. Michelangelo je na svojih risbah večkrat zarisal takšne spontane domislice, ki pa skoraj vedno mejijo na groteskno ali absurdno.
Riši Antonio, riši Antonio, ...
Še ena je zanimivost razstave, ki obsega 24 del, je predstavitev Michelangela kot zahtevnega učitelja. Znano je, da je bil Michelangelo do svojih učencev nepopustljiv in občasno ga je kateri od njih zaradi svoje lenobe ali prepočasnega dojemanja učiteljevih naukov pošteno razjezil. Tudi njegov Antonio Mini, ki ga je Michelangelo imel za svojega najbolj nadarjenega učenca, ni bil izjema. Ko se je nekoč nekoliko preveč nerodno lotil slike Madone z detetom, je Michelangelo izgubil živce, strgal risbo, na njen rob pa napisal: "Riši Antonio, riši Antonio, riši in ne izgubljaj časa!" Vendar tako strog je bil Michelangelo tudi do sebe in v tej strogosti in delavnosti, s katerima je nadgradil svoj talent, je tičala tudi skrivnost njegovega uspeha.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje