Razstava želi prikazati bogastvo oblik in razvoj fibul na območju zahodne in jugozahodne Slovenije ter Istre skozi dve tisočletji, od njihovega pojava v pozni bronasti dobi, na prehodu iz drugega v prvo tisočletje pred našim štetjem, do vključno zgodnjega srednjega veka v 11. stoletju in ne nazadnje tudi spodbuditi nadaljnje raziskave tovrstnega gradiva. Foto: Dolenjski muzej
Razstava želi prikazati bogastvo oblik in razvoj fibul na območju zahodne in jugozahodne Slovenije ter Istre skozi dve tisočletji, od njihovega pojava v pozni bronasti dobi, na prehodu iz drugega v prvo tisočletje pred našim štetjem, do vključno zgodnjega srednjega veka v 11. stoletju in ne nazadnje tudi spodbuditi nadaljnje raziskave tovrstnega gradiva. Foto: Dolenjski muzej
Fibula
Fibule so bile le del oblačenja, oblačilne kulture in tudi nakita. Oblačila so namreč dopolnjevale še pasne spone, razne igle in drugi pripomočki. Foto: EPA

Po predstavitvi v Pokrajinskem muzeju Koper predstavljajo razstavo S fibulo v fabulo - Fibule iz Istre, Krasa, Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim srednjim vekom še v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož.
Začasna razstava, ki je nastala v sodelovanju z Arheološkim muzejem Istre Pula, Goriškim muzejem Nova Gorica, Mestnim muzejem iz Trsta, Notranjskim muzejem Postojna, Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, Pomorskim muzejem S. Mašera Piran in Tolminskim muzejem, bo na ogled do 10. oktobra.
Več kot 250 eksponatov pripoveduje o razvoju in bogastvu fibul, sponk za oblačila, od njihovega prvega pojava na tem prostoru konec drugega tisočletja pred našim štetjem do konca zgodnjega srednjega veka, torej nekje okoli leta 1000.
Fibule so le del oblačenja, oblačilne kulture in tudi nakita. Oblačila so dopolnjevale še pasne spone, razne igle in drugi pripomočki. Razen neznatnih ostankov pa so žal nepovratno izgubljeni materialni ostanki oblek, izdelanih pretežno iz neobstojnih materialov, kot so na primer tkanina, usnje in drugo. To vrzel dopolnjuje razstava s slikovnim gradivom na spremljajočih panojih, ki prikazuje način nošnje obleke na podlagi originalnih upodobitev na prazgodovinskih, rimskih in zgodnjesrednjeveških spomenikih.
Za prazgodovinski čas izstopajo številčno, po izvirnosti in kvaliteti fibule iz Notranjske in Posočja, zlasti zahvaljujoč raziskavam velikih železnodobnih grobišč, kot sta Križna gora pri Ložu in Most na Soči. Med vrhunci v izdelavi fibul pa velja omeniti očalaste in polmesečaste fibule z verižicami, zlasti pa živalske fibule in fibule v obliki dvokolesnega voza s konjsko vprego in kočijažem.
V rimskem času so postale fubule predmet serijske izdelave in dostopne širokemu krogu uporabnikov. Na njihovo širitev so sprva vplivali celo premiki rimske vojske, povezani s širjenjem in obrambo rimskega cesarstva. V nemirni poznorimski dobi se s povečanjem vojaških operacij močno razširijo nekatere specifične vojaške oblike fibul, med katerimi imajo posamezne tudi funkcijo statusnega simbola.
Na tleh antične Poetovione
Obdobje zgodnjega srednjega veka je s samimi fibulami bolj skromno zastopano, verjetno zaradi upada uporabe in opuščanja običaja polaganja pridatkov v grobove. Čas zastopajo tri okrogle fibule z živalskimi motivi, okrašenimi z vložki emajla in značilnimi za 10. in 11. stoletje. Ob odsotnosti arheoloških dokazov produkcije fibul se razstava konča z najdbami iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki potrjujejo to dejavnost na tleh rimske Poetovione.