Napoleonov v hipu prepoznavni črni dvorogeljnik iz klobučevine se je na dvestoletnico bitke pri Waterlooju za kratek čas vrnil v belgijski muzej nedaleč od prizorišča tega zgodovinskega dogodka. Tam bo na obletnico kolosalnega francoskega poraza - bitka se je začela 18. junija 1815 - počival poleg prav tako markantnega, s perjem okrašenega pokrivala vojvode Wellingtonskega.

Naglavni okrasji bosta naslednje štiri mesece v prijateljski tišini ždeli v poklon bitki, v kateri so združene sile Britancev, Nizozemcev in Nemcev pod vodstvom Wellingtonskega v beg prisilile francosko vojsko; Napoleon je med umikom nosil ravno ta dvorogeljnik, ki ga je trenutno na posodo dobila Belgija.

Simbolična teža naglavnega okrasja
Ker so napovedi različnih slovesnosti v spomin bitke pri Waterlooju že začele sprožati negodovanja pri zdaj že davno pobotanih narodih, so v francoskem muzeju Sens, ki je Napoleonovo pokrivalo posodil, še posebej zadovoljeni s pomenljivo sopostavitvijo obeh predmetov.

"Pri Francozih ta klobuk sproža ogromno čustev," je prepričana kuratorka Sylvie Tersen. "Simbolizira labodji spev, zato nanj gledajo z veliko mero žalosti, pa tudi spoštovanja ... Klobuk vojvode Wellingtonskega pa je pokrivalo zmage in zmagoslavja." To pokrivalo, ki je zašpičeno spredaj in zadaj, je bilo izdelano leta 1835.

Nič ne bo s spominskim kovancem
Belgijske oblasti imajo le še malo časa, da si zamislijo kaj, kar bo na dvestoletnico zgodovinske bitke pritegnilo še kakega turista več: še nedavno so se morali namreč ukloniti francoskim ugovorom in preklicati izdajo posebnega komemorativnega kovanca z motivom bitke. Belgija je tako umaknila svojo prošnjo EU-ju, naj odobri kovanje dvoevrskega kovanca z motivom waterloojske bitke, saj se je Pariz pritožil, da naj bi skupna valuta simbolizirala enotnost stare celine, ne pa odpirala stare rane. (Belgija je sicer do tedaj že proizvedla 175 tisoč kovancev, kar jo je stalo približno 50 tisoč evrov. Državna kovnica je nato odredila, da bo treba kovance zdaj stopiti.)