Z izjemo dveh del gre pri novi razstavi za risbe in skice iz stalne zbirke Pilonove galerije, izmed katerih bo večina javnosti predstavljena prvič. Foto:
Z izjemo dveh del gre pri novi razstavi za risbe in skice iz stalne zbirke Pilonove galerije, izmed katerih bo večina javnosti predstavljena prvič. Foto:
Veno Pilon
Za Pilonov opus ilustracije niso najbolj značilne, zato so tokrat tudi prvič predstavljene na enem samem mestu. Foto: Pilonova galerija Ajdovščina

V Pilonovi galeriji bo do 8. junija na ogled študijska razstava ilustracij Vena Pilona. Umetnik se sicer z ilustracijo ni sistematično ukvarjal, a se je v različnih obdobjih odzval vabilom prijateljev in kolegov ter ustvarjal likovna dela za ilustracije različnih publikacij.

Razstava prinaša pet sklopov ilustracij. Med drugim je Pilon ilustriral lastno knjigo spominov Na robu, ki je izšla leta 1965. Pri tem je uporabil številne stare risbe, včasih jih je tudi prerisal, kar omogoča ovrednotenje sprememb v avtorjevem slogu. Rdeča nit Pilonovih ilustracij je elegantna in nervozna linija, skicoznost ob prenašanju življenja na papir in duhovitost detajlov, umetnikov opus opisujejo v ajdovski galeriji.

Od literarnih klasikov do vodiča
Pilon je ustvaril ilustracije tudi za prevod knjige Alfonsa Daudeta Tartarin iz Tarascona. Založba ga je nato povabila še k sodelovanju pri pripravi izbranih povesti Maupassanta, zaradi česar je odpotoval v Francijo in narisal stara srednjeveška jedra mest v Normandiji. Kot je bilo zanj običajno, je risal značilne like francoskih delavcev, ribičev in žandarjev ter si s tem utrdil sloves likovnega pričevalca časa in prostora.

Sicer je za prvo izdajo vodiča Francija, Pariz in province takoj po drugi svetovni vojni ustvaril serijo vinjet iz pariškega življenja. V istem času je pripravljal tudi album o Ljubljani, ki sicer nikoli ni bi natisnjen, a so se ohranile številne skice.

Umetnik evropskega merila
Slikar, grafik in fotograf Veno Pilon se je rodil leta 1896 v Ajdovščini, kjer je leta 1970 tudi umrl. Po bojevanju in ruskem ujetništvu v I. svetovni vojni se je v poznih dvajsetih letih preselil v Pariz, kjer je opuščal slikanje in se začel intenzivno ukvarjati s fotografijo. Velja za enega najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, po prispevku k ekspresionizmu in novi stvarnosti pa sodi v sam vrh evropske umetnosti tistega časa.