Razstava 69 del iz ateljejev 23 umetnikov bo ponudila vpogled v širino ustvarjalnosti in umetnostno tradicijo preteklih 80 let. Na ogled bo do 3. junija.

Na razstavi z naslovom Likovni umetniki SAZU bodo na ogled dela slikarjev Riharda Jakopiča, Matije Jame, Maksima Gasparija, Anice Sodnik-Zupanec, Gojmirja Antona Kosa, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Zorana Mušiča, Gabrijela Stupice, Janeza Bernika, Andreja Jemca, Valentina Omana, Emerika Bernarda, Metke Krašovec, Jožefa Muhoviča, Krsta Hegedušića in Toshihira Hamana ter kiparjev Lojzeta Dolinarja, Zdenka Kalina, Borisa Kalina in Draga Tršarja.

Praznovanje dveh jubilejev na en mah
Letos praznujemo tako 80-letnico SAZU-ja - obstaja in deluje od leta 1938, ko so se na ustanovni skupščini zbrali prvi akademiki -, kot tudi stoletnico Narodne galerije. Obe instituciji sta tesno povezani. Prav Narodna galerija je leta 1927 izdala knjižico z naslovom Naša največja kulturna naloga. Akademija znanosti in umetnosti, ki je širšo javnost seznanila s potrebo po ustanovitvi akademije. Tedaj je bil pri prosvetnem ministrstvu vložen tudi zakonski predlog za njeno ustanovitev.

Nekoč v skupni stavbi
Med predlagatelji sta bila na pobudo Znanstvenega društva za humanistične vede poleg Narodne galerije še Slovenska matica in društvo Pravnik, pozneje pa tudi Univerza v Ljubljani. Narodni dom, današnja matična stavba Narodne galerije, je bil na začetku skupno domovanje obeh ustanov. Ustanovni občni zbor je bil sklican leta 1937, dokončno pa so prizadevanja obrodila sadove leta 1938, ko je bila 7. septembra izdana uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Današnje polno ime je dobila deset let pozneje.

Med člani upravnih teles Narodne galerije so bili tudi likovni umetniki, pozneje prvi akademiki ob ustanovitvi slovenskega Olimpa leta 1938. Tesno povezani sta Narodna galerija in SAZU tudi od zdaj, saj so bili člani SAZU-ja praviloma člani umetnostne komisije oz. adekvatnih strokovnih in upravnih teles galerije. V SAZU-ju je bilo med letoma 1938 in 2018 sprejetih 17 slovenskih slikarjev, dva slikarja neslovenskega rodu in četverica kiparjev; od tega jih je 16 pokojnih in sedem živečih, sta še zapisala nosilca projekta.