Leonardo da Vinci naj bi Mono Lizo naslikal med letoma 1503 in 1507. Poznavalci njegovega dela so se po dolgem pregovarjanju zedinili, da je portretirana verjetno žena firenškega trgovca s svilo Lisa Gherardini. Foto: EPA
Leonardo da Vinci naj bi Mono Lizo naslikal med letoma 1503 in 1507. Poznavalci njegovega dela so se po dolgem pregovarjanju zedinili, da je portretirana verjetno žena firenškega trgovca s svilo Lisa Gherardini. Foto: EPA
Mona Lisa, Mona Liza
Cotte je znamenito damo s skrivnostnim nasmehom analiziral deset let in verjame, da se pod njo skriva portret sedeče osebe, ki nima ne njenega nasmeha ne pogleda. Foto: EPA
Louvre
Mona Liza je najbolj oblegan in fotografiran eksponat pariškega Louvra. Foto: EPA

Tudi zadnja novica, vezana na najbolj oblegan eksponat Louvra, je plod francoskega znanstvenika Pascala Cotteja, ki je v zadnjih letih, odkar s svojo tehnologijo reflektivnega osvetljevanja (LAM) proučuje platno, postregel z več novimi izsledki, ki pa jim umetnostnozgodovinska stroka praviloma ni naklonjena.

Cotte je prepričan, da je pod Mono Lizo odkril še en ženski portret, postavljen v podobno držo s prekrižanimi dlanmi, vendar z drugačnim izrazom in brez znamenitega nasmeška. Prepričan je, da bo njegovo odkritje izzvalo teorijo o identiteti portretiranke, ki velja za Liso Gherardini, ženo florentinskega trgovca Francesca del Gioconda. Francoz meni, da je skrita portretiranka druga oseba. "Rezultati bodo zrušili vrsto mitov in za vselej spremenili naše videnje Leonardove mojstrovine," ambiciozno napoveduje francoski znanstvenik, ki pa ga je stroka že takoj po predstavitvi ugotovitev demantirala.

Stroke ni prepričal
Martin Kemp
, profesor umetnostne zgodovine na Univerzi v Oxfordu, priznava, da je Cotte zelo spreten v predstavljanju Leonardovih skritih namenov. "Vendar teorija, da gre za namerno skrit portret, ne vzdrži," dodaja. Kemp ne verjame, da je Mona Liza naslikana na predhodno obstoječ portret druge ženske, temveč da je večplastnost posledica povsem običajnega ustvarjalnega procesa in evolucije z vsemi preslikavami in popravki, ki sodijo zraven. "Prepričan sem, da je Mona Liza portret Lize," dodaja.

Zgovoren je tudi molk strokovnih sodelavcev iz Louvra, ki Cottejevih domnev ne želijo komentirati. Pariški muzej je Cotteju dostop do slike omogočil leta 2004, odtlej pa jo raziskuje s svojo tehnologijo LAM, ki jo je razvil sam. Ta naj bi mu omogočala, da se prebije globlje v sliko kot druge tehnike, ki jih sicer uporabljajo raziskovalci.

Potujoča razstava o geniju Leonardu
"Zdaj lahko natančno analiziramo, kaj je v posameznih plasteh barve, in lahko plasti lupimo kot čebulo. Lahko rekonstruiramo kronologijo nastajanja slike,"
razlaga francoski strokovnjak, ki svoje izsledke predstavlja na potujoči razstavi o Leonardu da Vinciju, ki se je pred dvema letoma ustavila tudi Ljubljani. Ta teden se odpira v Šanghaju, kjer je Cotte tudi predstavil svoje najnovejše ugotovitve o skritem portretu.