V njihovem primeru je šlo predvsem za posnemanje narave oziroma oblik iz naravnega sveta. Umetnost se je kasneje osvobodila teh spon, pa vendar se je načelo mimesis v tej ali oni interpretaciji ostalo v umetnosti vse do danes. Tudi umetnost skupine Irwin je mimetična. A reference njene umetnosti, kar izdaja tudi vodilo delovanja skupine, to je retroprincip, so predvsem dela umetnikov prejšnjih generacij. To usmeritev kolektiva petih umetnikov izdaja tudi že samo ime Irwin, ki se navezuje na avantgardizem Marcela Duchampa.

Eden izmed namenov retrospektivne knjige Irwin Retroprincip je bila med drugim predstavitev novejših akcij skupine Irwin, med katerimi so tudi tiste, s katerimi je skupina vzpostavila vez s še enim izmed virov, iz katerih je črpala navdih. To je slovenska skupina OHO, ki je bila v šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih najpomembnejša slovenska neoavantgardna skupina.

OHO, drugič
Ob koncu knjige in na razstavi v Mali galeriji Moderne galerije je tako na ogled serija Irwinovih del Svoji k svojim, pri kateri gre za reinterpretacijo določenih akcij skupine OHO. Kot je povedal član Irwina Miran Mohar, je bila ideja projekta, realizirati "določene akcije skupine OHO, ki so v zgodovini ostale zabeležene kot črno-bele nejasne fotografije. OHO-jevci niso delali dokumentov svojih akcij kot umetniško delo, nam pa se zdi to delo tako pomembno, da smo uporabili metodo ponovitve akcije in njihove povečave, da bi opozorili na posebnost in pomen zgodnjih del skupine OHO, ki so hodila vzporedno s konceptualno umetnostjo tedanjega časa v Evropi in Ameriki."

6 fotografij pove zaključeno zgodbo
Konceptualizem OHO-jevcev v Mali galeriji prikazuje šest fotografskih dokumentov ponovitev akcij iz šestdesetih. V novi izdaji Mladinske knjige, ki je, kot je povedal Miran Mohar, pravzaprav povsem prva knjiga ali katalog o Irwinu v slovenščini, pa reprodukcije teh fotografij spremlja besedilo pokojnega kustosa in umetnostnega kritika Igorja Zabela. Zabel je sicer le eden izmed avtorjev besedil v knjigi Irwin Retrospektiva. Zbrana besedila so za knjigo ravno toliko pomembna kot slikovno gradivo o delu Irwina, saj je knjiga po besedah Romana Uranjeka tako retrospektiva dela Irwina kot tudi retrospektiva besedil o Irwinu.

Nemci jih berejo že dve leti
V knjigo so vključena ključna besedila o Irwinih, ki so nastajala več kot dvajset let in ki jih je povečini izbrala nemška kustosinja in umetniška kritičarka Inke Arns. Osnova za oblikovanje izdaje Mladinske knjige je bila namreč publikacija o Irwinih, za katero je besedila izbirala ravno Arnsova in ki je pred dvema letoma v izšla v Berlinu. Slovensko izdajo dopolnjujejo besedila o novejših Irwinovih akcijah in slikovni material iz zadnjih dveh let. Novost je tudi oblikovna zasnova knjige, ki je delo Novega kolektivizma. Novi kolektivizem je skupina oblikovalcev, ki je tako kot Irwin ena izmed ustanovnih skupin umetniškega "gibanja" NSK in v kateri sodelujeta tudi dva člana Irwina, Roman Uranjek in Miran Mohar.

Novi kolektivizem je knjigo oblikoval po vzorcu, ki ga je zasnoval za newyorško založbo umetnostnih publikacij in knjig P.S.1, za katero Novi kolektivizem oblikuje knjige. "Za našo tokratno izdajo smo vzeli isti vzorec, kot ga uporabljamo pri P.S.1 in ta knjiga je tako derivat našega tamkajšnjega dela," je o oblikovanju knjige povedal Roman Uranjek.

Retrogradno naprej!
Večno vprašanje, ki še posebej spremlja umetnike, ki so že zares dolgo prisotni in ki se jim je uspelo "preriniti" v skupino ključnih predstavnikov umetnosti svojega časa: Kaj sledi? Odgovora iz Irwina ne boste izvlekli. Če bi Miran Mohar, Roman Uranjek, Dušan Mandič, Andrej Savski in Borut Vogelnik odgovorili na to vprašanje, bi bili zelo nenačelni. Kot pojasnilo teh besed zapišimo izjavo Mirana Moharja: "Tudi zato, ker smo retrogardistična skupina, je govoriti za naprej pravzaprav zarečen kruh." Da bi preverili Moharjevo zagotovilo, da skupina ima veliko načrtov, bo torej treba počakati kar na materialne dokaze izvedbe novih Irwinovih akcij.

P. B.