S festivalom Richarda Wagnerja v Bayreuthu letos sovpada razstava, ki se osredotoča na antisemitizem in nacistično zgodovino, ki še danes preganja to svetovno znano prireditev.

Utišani glasovi judovskih glasbenikov
Postavitev z naslovom Utišani glasovi (Verstummte Stimmen) je do 14. oktobra na ogled v parku pred Festivalno hišo, pripravljena pa je bila ločeno od festivala. Razstava osvetljuje zgodbo Luciana Horwitza, avstrijskega čelista z začetka 20. stoletja, in še na ducate drugih judovskih glasbenikov.

Horwitz, rojen leta 1879 na Dunaju, je igral pri Berlinskih filharmonikih in nekaterih najboljših avstrijskih orkestrih. Tako je bilo samoumevno, da bi se njegovo ime moralo znajti na seznamu glasbenikov za bayreuthski festivalski orkester. Priložnosti za nastop ni nikoli dobil, čeprav je bil leta 1924 na seznamu mogočih nadomestnih izvajalcev.

Ker je bil Jud, ga je tedanji dirigent v Bayreuthu Karl Muck uvrstil na "črno listo". Čelist je v svojem rodnem mestu redno nastopal še najmanj do leta 1927, po priključitvi Avstrije Nemčiji leta 1938 pa so ga začeli preganjati nacisti. Leta 1942 so ga deportirali v Theresienstadt, dve leti pozneje pa v koncentracijsko taborišče v Auschwitz, kjer je umrl.

Od več ducatov umetnikov, orkestrskih glasbenikov, članov zbora in solistov, ki jim je razstava posvečena, so jih 12 umorili nacisti.

Zgodovina antisemitizma v Bayreuthu
Splošno znano je, da je bil Wagner najljubši skladatelj Adolfa Hitlerja, diktator pa je bil reden gost festivala. Poleg tega je imel tesne stike z Winifred Wagner, vdovo skladateljevega sina Siegfrieda.

A kot trdi zgodovinar Hannes Heer, je antisemitizem v Bayreuthu mogoče zaslediti že prej, in sicer že ob samih začetkih festivala. Njegova teza je, da je Wagnerjeva vdova Cosima, prav tako zagrizena antisemitka, ki je po moževi smrti leta 1883 prevzela krmilo prireditve, najemala judovske glasbenike zgolj takrat, ko ni našla drugih nemških izvajalcev ali ko se jim zaradi velikega slovesa ni mogla izogniti.

Razstava je še posebej aktualna zato, ker je odprtje letošnjega festivala zasenčil škandal okrog ruskega pevca Jevgenija Nikitina. Basbaritonist, ki bi moral nastopiti v glavni vlogi nove produkcije Večnega mornarja (Letečega Holandca), je zasedbo zapustil le nekaj dni pred premiero, saj so mediji razkrili, da njegove prsi prekriva nacistična tetovaža.