Oglas
Končala se je namreč 51. izvedba mednarodnega likovnega bienala v Benetkah, na katerem je letos presežke domače sodobne likovne umetnosti predstavilo 73 držav oziroma največ doslej. 31 nacionalnih "posadk" je gostovalo v paviljonih v vrtovih Giardini, 42 pa na drugih lokacijah po Benetkah. Bienalu se je letos prvič pridružilo sedem novih držav. Svojo umetnost so tako predstavili tudi Maroko, Afganistan, Albanija, Belorusija, Kazahstan, Kirgizija in Uzbekistan.
Slovenski presežek z vonjem po RusijiPresežne stvaritve v polju slovenske likovne umetnosti je letos zastopal umetnik ruskega rodu Vladimir Fiškin. V galeriji A + A, slovenskem nacionalnem paviljonu, je pod budnim očesom kuratorjev slovenske predstavitve Igorja Zabela in Zdenke Badovinac na ogled postavil delo Še en hiter dan, hommage Albertu Einsteinu.
Ženske stopijo v ospredje
Prireditev s 110-letno tradicijo so poznavalci dogajanja na bienalu označili za najbolj feministično doslej. Prvič sta na čelu krmarjenja likovnega dogajanja v Benetkah stala dva človeka - vlogo kuratork sta prevzeli španski umetnostni kritičarki Marii de Corral in Rosi Martinez, med 91 umetniki pa je bilo 38 žensk. Vsaka od kuratork je zasnovala svojo postavitev.
Sedemdeseta kot točka nič
Razstavi The Experience of Art in Always a Little Further sta predstavili dva pogleda na sodobno umetnost od sedemdesetih pa do danes. Celovit prikaz najboljšega iz likovnega sveta zadnjih treh desetletij je osvetlil raznolikost umetniških jezikov in trendov v estetiki, s katerimi se umetniki želijo izpostaviti v številni družbi likovnih ustvarjalcev. Čeprav so Benetke "formalno" gostile srečanje likovnikov, pa je v zadnjih izvedbah bienala zaznati premik k multimedijski umetnosti. Vedno več držav se predstavlja z instalacijami in "happeningi".
Kolekcija novih likovnih trendov
Že na samem začetku se je beneški bienale uveljavil kot galerija umetniških del, ki oblikujejo prihodnje trende v likovni umetnosti. Dogodek je prav tako že leta 1895 začel slediti načelu multidisciplinarnosti - Benetke naj bi vsake dve leti predstavile avantgardo v vseh panogah umetnosti. Danes tako krovni pojem beneški bienale zajema likovni, filmski, arhitekturni, glasbeni, plesni in gledališki binale kot tudi bienale zgodovinskih arhivov sodobne umetnosti.
Darilo kronanim glavam
Najstarejši del bienala je ravno likovni. 30. aprila 1895 sta italijanski kralj Umberto I. in kraljica Margherita Savojska odprla prvo mednarodno likovno razstavo mesta Benetke. Pripravo razstave je "požegnala" oblast mesta Benetke, ki je dogodek zasnovala kot darilo italijanski kraljevi glavi. Že prva izdaja dogodka je bila velik uspeh, našteli so 224.000 obiskovalcev.
Drugi najstarejši sestavni del sodobnega beneškega bienala je filmski bienale, ki so ga do sedaj priredili že 61-krat, "bienalsko družino" so kasneje dopolnili še bienale sodobne glasbe, gledališki bienale, najmlajša pa sta bienale sodobnega plesa in arhitekture.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje