Razstava Razmisleki o arhitekturi, razmisleki o arhitektih. Ideogrami Leona van Schaika na ogled ponuja kritične komentarje posameznih avstralskih stavb in projektov, ki so v van Schaikovi koncepciji privzeli obliko ideogramov, prostoročnih risb. Leon van Schaik k arhitekturi pristopa skozi pogled zoona politikona, ki je zavezan univerzalni človeški etiki, prav na ta način si je van Schaik, ki se je v svoji karieri loteval že zelo raznovrstnih arhitekturnih konceptov od konvencionalne stanovanjske zazidave, prek načrtovanja galerij in tovarn do tako imenovanih self-help strategij občestva pri oblikovanju bivalnega okolja, si je prav s tem svojim pristopom k arhitekturi med drugim pridobil tudi avstralski častni naziv Order of Australia Officer, in sicer za služenje skupnosti in arhitekturni znanosti.

Upoštevanje prostorske inteligence vsakokratnega prostora
Tako je van Schaik o svojem vodilu pri delu zapisal: "Naše ukvarjanje s prostorsko inteligenco se aplicira le prek sodelovanja z družbo. Arhitektura trpi, je onečaščena, kadar pomeni preprosto apliciranje načrtovalčeve volje z ukvarjanjem ali brez ukvarjanja, brez preučevanja prostorske inteligence skupnosti, kateri naj bi ta arhitektura služila." Ko govori o prostorski inteligenci van Schaik misli na pojmovanja določene skupnosti o prostoru, o vrednotah, povezanih s kakovostjo življenja. Neupoštevanje te prostorske inteligence na dolgi rok poškoduje urbano tkivo in s tem tudi družbo, ki v njem biva.

Pet načel arhitekturnega načrtovanja
Prav zato van Schaik kot ključne točke arhitekturnega dela izpostavlja univerzalnost v pomenu, da je prav vsak človek, ne le šolani arhitekt, sposoben razmišljanja in odločanja v zvezi s prostorom; človečnost; informirani pristanek kot pristanek skupnosti na določene arhitekturno-urbanistične posege, ki pa sledi seznanjanju te skupnosti s posegom in njegovimi posledicami; vsebina v smislu prilagajanja vsakokratnega načina razmišljanja konkretni situaciji; radodarnost kot strinjanje arhitektov in politike, da mora biti razprava o arhitekturi tripolarna oziroma, da mora to biti razprava med arhitekti, politiki in specializiranimi strokovnjaki. Nadalje pa mora arhitektura vedno vključevati kontinuiteto, mora graditi na tradiciji in v nekem prostoru ustaljeni praksi.

Leon van Schaik je profesor arhitekture na raziskovalni katedri na RMIT (The Royal Melbourne Institute of Technology), njegovo trenutno raziskovalno delo pa je posvečeno pisanju nove knjige Procuring Innovative Architecture, ki bo izšla prihodnje leto. Z odnosom med delom arhitektov in civilno družbo se van Schaik ukvarja že vse od svojega študija, saj je bila ta tema tudi kleč njegove doktorske disertacije. Izsek iz dela Leona van Schaika bomo pri nas spoznavali po zaslugi Maje Ivanič in avstralskega arhitekta Toma Kovaca, ki sta van Schaika povabila na razstavo. Van Schaik bo v začetku aprila v Ljubljano pripotoval tudi osebno in bo 6. aprila svoje ideograme in njihovo povezavo s sodobno avstralsko arhitekturo predstavil tudi osebno.

Polona Balantič