Leta 1975 rojena Kylie Stillman je študirala oblikovanje in slikarstvo, preseneča pa s svojimi »skulpturami« naravnih motivov, ki jih izrezbari iz starih enciklopedij. V Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Afriki je pred kratkim predstavila svojo kolekcijo Recycled Library (Reciklirana knjižnica), postopek izdelave njenih del pa zahteva izredno natančnost; zajetne knjige zloži eno na drugo in nato iz kupa s skalpelom izreže knjižne strani v reliefni obliki posameznega naravnega vzorca, največkrat drevesa ali ptičev. Stillmanova seveda ni prva, ki ustvarja umetniška dela s knjigami, a so ta nekaj posebnega. Knjige zloži in jih uporabi kot velik blok lesa ali kakšnega drugega materiala, iz katerega izrezlja natančne in zahtevne vzorce. Njeno delo zahteva izjemno obrtno spretno rezbarjenje.

Stare zaprašene enciklopedije spreminja v zanimive »knjižne slike«
"Knjige obravnavam kot katerikoli drug material, ki ga oblikujem. Izbiram jih po njihovi velikosti.« Za svoje slike skulpture porabi kar nekaj knjig. "Material nabiram iz različnih poceni trgovin in od odvetnikov, ki imajo radi umetnost. Oni so moj največji vir zastarelih enciklopedij in podobnih knjig, katerih informacije so že neveljavne." Najljubši ji je bonsaj v skledi, ki se razteza čez kup britanskih enciklopedij iz let od 1964 do 1974.

Prisotnost gradi z odsotnostjo
Knjige njenim delom določajo dodatno dimenzijo. "Rada delam s knjigami, saj imajo lastne zgodbe in zgodovino, ki jo prinesejo k umetnosti." Njeno delo nosi spomin svoje pretekle uporabe, pa tudi spomin izrezljanih informacij. Za površino, ki prikazuje izrezljano podobo, se razkriva celoten nov svet. Tudi sama slika sproža različne občutke in različna branja, tako osebna kot kritična, od pragmatičnih do globlje metafizičnih. Oblika drevesa ali ptiča, ki je zgrajena z odsotnostjo, izrezljana v strani in platnice slik predstavlja preobrnjen proces. "Ob rezljanju bonsajev najbolj uživam zaradi občutka, da obračam proces, s katerim je bonsaj narejen." Občutljiva umetnost obrezovanja bonsaja drevesu odvzema njegovo tkivo, Stillman pa "z vsakim rezom dodaja". Bonsaj tako počasi raste. In to resnično počasi. Stare knjige ali kupe papirja rezlja le s skalpelom in proces traja več mesecev. "Gre za dolg proces ampak resnično uživam pri tem. Daje mi čas da razmišljam in zbiram misli."

Pripovedi, ki jih vpisuje gledalec sam
Svoje delo primerja tudi z doživetjem ob obisku živalskega vrta, ko gledamo v ogrado in ne vidimo živali; pri tem ne vemo, ali naj iščemo skrito žival ali je kletka v resnici prazna. Tako je tudi pri njenem delu gledalec spodbujen, da oblikuje osebne zgodbe, ki premišljujejo, kako so bili objekti narejeni ali kakšen je bil bonsaj ali ptič, ki izdolbeni sliki ustreza. Gledalec lahko v skulpturo vloži popolnoma zasebne ideje o funkciji spremenjenega objekta – ali gre za spomin na rastlino, predmet za tihotapljenje dragocenih botaničnih vrst, objekt, ki ga otrok uporablja za igro ali da skrije svoje ljubljenčke. V tem smislu razstava ustvarja zanimiv občutek pripovedi, ki se spleta v senzibilnem prepletu med prisotnostjo in odsotnostjo.