V prvi monografiji o umetniku, ki ga danes poznamo predvsem kot akvarelista, grafika in slikarja, ukvarjal pa se je tudi s tapiserijami in poslikano keramiko, je Janez Mesesnel zapisal, da gre verjetno za umetnika z najštevilčnejšim slikarskim opusom v Sloveniji. Letos je Slanov opus dobil novo monografsko obdelavo s spremnim besedilom Milčka Komelja, ki, kot pravi vodja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Marko Arnež, kljub svoji obsežnosti prikaže le drobec slikarjevega zares bogatega opusa.
V Škofji Loki so ustvarjanje Franceta Slane nazadnje predstavljali leta 1970, ko je izbor 54 olj predstavljal njegovo tedaj najbolj sveže ustvarjanje. Tokratna razstava v Galeriji na Loškem gradu, ki bo na ogled do 26. januarja, predstavlja širši izbor del iz časovnega razpona petdesetih let in tako zgodnja dela sooča z ustvarjanjem zadnjih let.

"Slanova umetnost je njegova izpoved žalosti in veselja, pesimizma in upanja. Kozolci, mlini, požgane vasi, opustela mesta, izpraznjeni morski pejsaži, pa uporniki, klovni, harlekini, mačke, petelini, konji in ribe, šopki in poslikane skrinje, skratka podobe in abstraktna govorica ga spremljajo v več kot 60-letnem ustvarjanju," v razstavnem katalogu piše Arnež.
France Slana, ki se je rodil pri Bodislavcih pri Mali Nedelji, je študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal leta 1949 pri profesorju Gabrijelu Stupici. Prvič je razstavljal leta 1945 na Razstavi slovenskih umetnikov partizanov v Jakopičevem paviljonu in še istega leta z isto razstavo v Moderni galeriji v Zagrebu. Samostojno je prvič razstavljal leta 1963 v Mali galeriji. Do danes je imel več kot 130 samostojnih in vsaj dvakrat toliko skupinskih razstav.
V umetnikovem zgodnjem obdobju je imela ključno vlogo risba, ki je ostala njegova ljubezen skozi celotno ustvarjanje. Ukvarjal se je tudi z ilustracijo, njegove podobe so po vojni krasile ilustracije za Ciciban in Pionirski list, pozneje pa tudi vrsto knjižnih del. Za svoje delo je prejel množico nagrad, med drugim je bil nagrajen na 2. likovnem bienalu v Aleksandriji leta 1957 za sliko Staro mesto, leta 1964 pa z nagrado Prešernovega sklada za pretresljiv opus akvarelov porušenega Skopja.
Slikar odhajajočega sveta
Slana je slikar odhajajočega sveta, ki s svojimi deli slika minljivost časa ter poskuša v minevanju in spreminjanju pritrditi podobe vsakdana na platna večnosti, še piše Marko Arnež. "Kar izgineva v enem svetu, se umetniku neprestano poraja v drugem. Slana nam s svojo vitalnostjo, ljubeznijo do življenja in s podobami svojih del neprestano pripoveduje, da je življenje lepo."
Umetnost Franceta Slane sta pred škofjeloško postavitvijo predstavljali že razstavi na Ljubljanskem gradu in v Slovenski Bistrici, njegovo delo pa bo na ogled tudi na gradu Strmol.