Habsburžani, dinastija z izvorom v švicarskem kantonu Aargau, ki je svoj vrh dosegla v obdobju, ko je vodila Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti, so bili tudi veliki zbiratelji. Najdragocenejše umetniške zaklade so si pridobili ali pa so njihovo izdelavo naročili ravno od sredine 15. do sredine 18. stoletja, ko so načelovali že omenjeni politični tvorbi, ki jo pod drobnogled postavlja tudi razstava Die Künstler der Kaiser - von Dürer bis Tizian, von Rubens bis Velázquez (Umetniki cesarjev - od Dürerja do Tiziana, od Rubensa do Velásqueza), ki predstavlja dela iz zbirke Umetnostnozgodovinskega muzeja (Kunsthistorisches Museum) na Dunaju.
Od Albrehta II. do Marije Terezije
Zgodbo o obdobju, ki ga obravnava razstava (gre za čas med letoma 1500 in 1750), mi začenjamo nekoliko prej. Pisalo se je leto 1438, ko je bil za cesarja izvoljen Albreht II. Z njegovo zasedbo prestola se začne era skoraj 400 let habsburške vladavine v svetem cesarstvu. Edina izjema so bila tri leta - 1742-1745 -, ko je nad to nenavadno politično entiteto bdel Karl VII. iz družine Wittelsbachov. Zgodba se konča sredi 18. stoletja, ko se je skoraj končala zgodba o uspehu Habsburžanov. Leta 1740 je namreč izumrla moška linija Habsburžanov in šele s tako imenovano pragmatično sankcijo o nasledstvu se je družina ohranila na oblasti. Karl VI. je namreč s tem dokumentom - izraz pragmatična sankcija v rimsko-bizantinskem državnem pravu označuje rescriptum cesarja, slovesno oznanjeni dokument, ki izraža voljo cesarja - 19. 4. 1713 razglasil nedeljivost in neločljivost habsburških dednih dežel in tako zagotovil, da lahko v primeru neobstoja moškega naslednika vladarsko pravico deduje hčerka. Krono so nadeli Mariji Tereziji, razsvetljeni vladarki, ki se je bolj kot z umetnostjo ukvarjala z modernizacijo vedno bolj zaostale države.
Med Albrehtom II. in Marijo Terezijo se je zgodilo veliko in veliko dragocenosti se je nabralo tudi v cesarski zbirki. To niso bile le slike mojstrov, kot so Dürer, Canaletto, Tizian, Jan Brueghel, Hans Vredeman de Vries, P. P. Rubens, van Dyck ali Veronese. Kot je prikazano tudi na razstavi v Baden-Badnu, so se v cesarski zbirki znašli tudi dragoceni predmeti iz zlata, srebra in dragih kamnov. Poseben dragulj pa je Dürerjeva Umetniška knjiga iz Nürnberga (Kunstbuch von Nürnberg), ki je tokrat prvič na ogled zunaj Dunaja. V knjigi je zbranih 216 Dürerjevih lesorezov in tiskov, ki jih dopolnjuje več risb, od katerih pa zagotovo niso vse Dürerjevo delo.
Razstava bo na ogled do 14. junija.