Nova začasna postavitev muzeja, ki bo na ogled do 5. novembra, je nastala v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, poznavalci japonske kulture in bojne opreme, regionalnimi muzeji, več zasebnimi zbiratelji, institucijami, kot sta NUK in SAZU, ter oddelkom za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Navdušenje nad Japonsko je v Sloveniji namreč veliko, se zaveda avtor razstave Tomaž Lazar - kljub temu pa javnost do zdaj ni vedela skoraj ničesar o številnih japonskih predmetih, še posebej orožju, ki ga ima muzej v svoji zbirki.

Edini skorajda v celoti ohranjen primerek samurajskega oklepa na Slovenskem
Narodni muzej je tudi zato pripravil prvo razstavo, ki bo predstavila približno 50 izbranih primerkov japonskega orožja in zaščitne opreme iz svoje ter iz več zasebnih zbirk, med njimi več vrhunskih mečev ter, kar je redkost, popolnoma ohranjen samurajski oklep. Obenem pa pripoveduje tudi o stikih med Slovenijo in Japonsko. Vse razstavljene predmete so v muzeju celovito preučili in jih umestili v zgodovinski čas in prostor ter jih predstavili v obsežnem katalogu, ki je opremljen tudi z ilustracijami in slikovnim gradivom.

Po besedah ljubiteljskega poznavalca japonske oborožitve in enega izmed pobudnikov razstave Bojana Šibenika je namreč večletno sodelovanje preraslo v unikaten raziskovalni projekt, katerega plod sta razstava in obširen katalog kot prva strokovna publikacija o japonski oborožitvi ter zanimivih povezavah med Japonsko in Slovenijo.

Slovenci končno spoznamo pravilno terminologijo
Kot je povedala strokovna sodelavka projekta, profesorica Chikako Shigemori Bučar z oddelka za azijske študije, oddelek že od leta 2013 v svojem raziskovalnem projektu preiskuje vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji. Tako so že pred snovanjem razstave zbirali podatke o japonskih, kitajskih, korejskih in tajvanskih predmetih in besedilih o vzhodnoazijskih deželah, kar v Sloveniji obstaja od sredine 18. stoletja dalje. Pri razstavnem projektu pa se ji zdi najpomembnejša strokovna terminologija, ki jo vsebuje katalog v povezavi z japonsko zgodovino, borilnimi veščinami, filmi, keramiko itd. Slovarček japonskih izrazov in register imen je opredelila za "najbolj dragocena z jezikoslovnega vidika in za branje vseh Slovencev".

Japonska kultura je veliko več kot le kodeks bušida
Razstavo bo po napovedih direktorice muzeja Barbare Ravnik spremljal obsežen dopolnilni program, ki bo poleg vodenih ogledov vključeval predavanja, delavnice origamija in kamišibaja, dan borilnih veščin ter več dejavnosti za otroke. Obenem je razstava del širšega projekta Japonska med nami - Japom, katerega namen je v sodelovanju z različnimi institucijami in enakem časovnem obdobju občinstvo pobliže seznaniti z japonsko kulturo, je povedala koordinatorica Klara Hrvatin z omenjenega oddelka.

V Kinoteki ne zamudite samurajskih filmov
Projekt je že sredi maja v Slovenskem etnografskem muzeju napovedala razstava slovenskega fotografa Gorazda Vilharja, sklenila pa ga bo predstavitev slovenskih pomorščakov v Aziji v muzeju Sergeja Mašere v Piranu. V tem okviru bosta na ogled tudi skupinska razstava umetniške skupine iz Osake v galeriji Vžigalica ter cikel filmov z naslovom Duh samurajev v Kinodvoru in Slovenski kinoteki.

V Kinoteki boste lahko med drugim ujeli klasike Ubila bom Billa 1 in 2 (r. Quentin Tarantino), Karate Kid 1 in 2 (r. John G. Avildsen), Poslednji samuraj (r. Edward Zwick) in Zatoichi (r. Shintarô Katsu).