Razstava, ki je bila v podobni obliki na ogled že v Ljubljani in Trstu, kronološko prikazuje zgodovino slovenskega združenja.

Na razstavi so med drugim navedeni vsi dozdajšnji predsedniki, vse od prvega Otona Zupančiča, ter pomembnejši dogodki, ki so začrtali delovanje tega pisateljskega združenja. Pripravila sta jo Samo Kristan in Urša Kocjan iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer je bila na ogled maja lani, konec novembra pa še v Trstu.

Nove volitve bodo marca
O zgodovini in pomenu Slovenskega centra PEN bo ob odprtju spregovoril Edvard Kovač. Ta je opisal tudi današnje razmere v združenju, ki ga od julija 2016 po odstopu Evalda Flisarja oz. po izbruhu afere glede njegovega spornega načina komunikacije s kritičarko Anjo Radaljac vodi prejšnji predsednik Marjan Strojan.

Kot je povedal Kovač, bodo nove volitve za vodstvo PEN-a marca. Takrat bi vodstvu tudi sicer potekel triletni mandat. Za zdaj še nimajo kandidatov za predsednika in upravni odbor, ob čemer je Kovač pojasnil, da bo kar nekaj članov odbora novih, saj jim bo potekel drugi mandat, za več pa ne smejo biti imenovani.

Zdajšnji upravni odbor sestavljajo Kovač, Bogomila Kravos, Lenart Škof, Strojan, Igor Škamperle, Jani Virk in Peter Vodopivec. Tanja Tuma, ki je bila prav tako članica, pa je ob omenjeni aferi odstopila.

Na vprašanje, ali se bo Strojan, ki je bil pred Flisarjem predsednik, ponovno potegoval za to vodstveno funkcijo, je Kovač odvrnil, da najverjetneje ne, saj ga je lani septembra generalna skupščina na 82. svetovnem kongresu Mednarodnega PEN-a imenovala za predsednika Mirovnega odbora Mednarodnega PEN-a. Predsedniška funkcija pa po Kovačevem mnenju zahteva celotnega človeka.

Slovenski PEN med prvimi na svetu
Ustanovitev Slovenskega centra PEN je bila pri Mednarodnem PEN-u uradno potrjena novembra 1926. To je bilo pet let po prvem tovrstnem združenju, ki je nastalo v Londonu, vodil ga je John Galsworthy. Da je bilo slovensko združenje ustanovljeno med prvimi na svetu, gre zahvala takratnim svetovljanom Zupančiču, Izidorju Cankarju, Francetu Steletu in Janku Lavrinu, ki so bili med pobudniki.

Slovenski PEN se je s svojimi pobudami dejavno vključeval v domače in mednarodno okolje, med drugim je obsodil nacizem in fašizem, ustanovil odbor pisateljev za mir s sedežem v Ljubljani ter obveščal svetovno javnost o osamosvajanju Slovenije. Mednarodna pisateljska srečanja je začel organizirati leta 1968, sprva v Piranu, od leta 1977 dalje na Bledu.

Mednarodni ugled je Slovenski center PEN med drugim pridobil leta 1984, ko je bil v Ljubljani na pobudo tedanjega predsednika Miloša Mikelna ustanovljen Odbor pisateljev za mir. Za Mikelnom je odboru v času vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije predsedoval Boris A. Novak, pozneje pa so odbor vodili še Veno Taufer, Kovač, Tone Peršak in lani imenovani Strojan.