Udeleženci pisateljskega srečanja, ki ga organizira slovenski center PEN skupaj z odborom pisateljev za mir mednarodnega PEN-a, bodo danes obisk Slovenije sklenili v Celju. Ogledali si bodo Stari grad, ostanke rimskega mesta in Celjski strop ter v središču mesta izvedli literarna branja.

Temeljna listina PEN-a je osnova vsem ljudem
Po razpravah o aktualnih temah na Bledu so se včeraj preselili še v Ljubljano in se udeležili odprtja razstave o 90-letnici Slovenskega centra PEN v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Župan Zoran Janković je ob tem poudaril, da je v temeljni listini mednarodnega PEN-a zajeto vse tisto, kar smo skoraj pozabili. V njej je poudarjena svoboda izražanja in prevajanja, govori o tem, da smo proti nestrpnosti, diskriminaciji in za sodelovanje, je dejal Janković. Ta se mu zdi danes še bolj živa, Ljubljana pa je lahko zgled ne samo Sloveniji, ampak vsem mestom po Evropi.

Je zelena prestolnica Evrope, Unescovo mesto literature, ima stanovanje za preganjane pisatelje, Janković je prepričan, da bo s kandidaturo uspela tudi kot Evropska prestolnica kulture. Poleg tega je, kot je dejal, edina občina v Sloveniji, katere mestni svetniki so soglašali z nastanitvijo prebežnikov. Temeljna listina mednarodnega PEN-a je tako po županovem prepričanju osnova ne samo kulturnikom, temveč vsem ljudem.

Dobra in poštena beseda je močnejša od orožja ali bi vsaj morala biti
Direktorica NUK-a Martina Rozman Salobir je pisatelje nagovorila z "bojevniki in bojevnice peresa in besede". Znak slovenske sekcije PEN, v katerem je upodobljeno pero, ki je zlomilo meč, po njenem mnenju simbolno sporoča, da je dobra in poštena beseda močnejša od orožja ali bi vsaj morala biti, za ta cilj pa si je treba prizadevati z vsemi močmi.

"Tako razumemo poslanstvo organizacije, ki se zavzema za svobodo misli in izražanja, za mirno sožitje med narodi, spoštovanje kultur sveta, odpiranje prostora dialoga in za podporo diskriminiranim in preganjanim," je poudarila Rozman Salobirjeva.

Kratek sprehod skozi zgodovino slovenskega PEN-a, ustanovljenega v času, ko svobodomiselnost ni bila zaželena
Avtorja Urša Kocjan in Samo Kristan sta si razstavo pred kavarno NUK-a zamislila kronološko kot kratek sprehod skozi zgodovino slovenskega združenja. Na njej so med drugim navedeni vsi dozdajšnji predsedniki, od prvega Otona Zupančiča do trenutnega Evalda Flisarja, in pomembnejši dogodki, ki so začrtali njegovo delovanje.

Ustanovitev Slovenskega centra PEN je bila pri mednarodnem PEN-u uradno potrjena novembra 1926. To je bilo pet let po prvem tovrstnem združenju, ki je nastalo v Londonu in ga je vodil John Galsworthy. Da je bilo slovensko združenje ustanovljeno med prvimi na svetu, gre zahvala takratnim svetovljanom Župančiču, Izidorju Cankarju, Francetu Steletu in Janku Lavrinu, ki so bili med pobudniki.

Omenjeni so, kot je povedal eden izmed nekdanjih predsednikov slovenskega PEN-a Tone Peršak, poznali tuje pisatelje in so sledili dogodkom v svetu. Drugi razlog pa je bil po njegovih besedah ta, da so se kmalu po ustanovitvi takratne kraljevine začeli kazati prvi pritiski: po prvih volitvah so bile prepovedane določene stranke, svobodomiselnost ni bila zaželena. Na neki način se zato Peršaku zdi logično, da se je v teh razmerah ustanovila tudi slovenska sekcija.

Slovenski PEN se je s svojimi pobudami dejavno vključeval v domače in mednarodno okolje, med drugim je obsodil nacizem in fašizem, ustanovil odbor pisateljev za mir s sedežem v Ljubljani ter obveščal svetovno javnost o osamosvajanju Slovenije. Mednarodna pisateljska srečanja je začel organizirati leta 1968, sprva v Piranu, od leta 1977 dalje na Bledu.

Razprave o prebežnikih, strahu, svobodi izražanja, neumnosti
Pisatelji so na srečanju v preteklih dneh razpravljali o prebežnikih in terorizmu. Spregovorili so tudi o strahu, povezanem z obojim, v primežu katerega se je znašla Evropa, se dotaknili kurdskega vprašanja in med drugim našteli razloge za begunstvo v Bangladešu.

Dotaknili so se tudi svobode izražanja in se osredotočili na temo človeške neumnosti. Ugotavljali so, da je neumnost gonilo, ki pogajanja civilizacijsko zgodovino v neuspelih poskusih, da bi jo izkoreninila. Ob tem so opozorili, da neumnost uničuje človeštvo, in razmišljali o tem, kako lahko pisatelji prispevajo k njenemu omejevanju. Uvod v temo je podal avtor Enciklopedije neumnosti Matthijs van Boxsel.

Prvič se je uradno sešel tudi ženski komite mednarodnega PEN-a. Člani mednarodnega PEN-a bodo septembra na kongresu v Španiji odločali o spremembi ustanovnega akta, ki govori o boju proti rasni, razredni in nacionalni diskriminaciji in sovražnosti, ne omenja pa diskriminacije žensk. To težavo še posebej izpostavlja Jennifer Clement, prva ženska na čelu mednarodnega PEN-a.