Okroglo mizo, ki jo je portugalska predstavnica tudi moderirala, so v sklopu 48. srečanja na Bledu posvetili temi prebežnikov in terorizma. Udeleženci so med drugim spregovorili o strahu, povezanem z obojim, v primežu katerega se je znašla Evropa, se dotaknili kurdskega vprašanja in med drugim našteli razloge za begunstvo v Bangladešu.

Čas, da premislimo temelje našega sveta
Tone Peršak je uvodoma spomnil na jesensko invazijo beguncev po t. i. balkanski poti, na katero so se evropske države odzvale različno - nekatere so prevzele vlogo transferja, druge so postavljale ograje, spet tretje, Nemčija, pa reševale čast Evrope in bile pripravljene sprejeti večje število beguncev. Ti dogodki so pred nas postavili vprašanja o nas samih, pravi. Evropa je izumila humanizem, človekove pravice in humanitarnost kot sistem delovanja družbe, vse te opredelitve pa so bile zdaj postavljene pod vprašaj. Izkazalo se je, kot je poudaril Peršak, da te opredelitve veljajo le, dokler se ne pojavi večja kriza.

Peršak je prepričan, da prebežniška kriza in panično odzivanje na teroristične akcije pričata o nemoči in krizi evropske zavesti oziroma civilizacije, ki se spopada s tem, da je družba razpadla na številne posameznike. Ta družba je po njegovih besedah ranljiva in prestrašena, ker je samo še navidezna in zato se v resnici vsak član družbe počuti samega in ogroženega. Zato bo treba ponovno premisliti temelje našega sveta, saj kaže, da ta s tradicionalnimi sredstvi svojih težav ne more rešiti.

Najboljše zdravilo proti strahu je umetnost
O strahu je spregovorila tudi Elena Stefoi iz romunskega centra PEN. Meni, da sta umetnost in literatura najboljše zdravilo zanj. Migracije in terorizem pa so, kot je dejala, del našega življenja, zato jih je treba sprejeti.

Kurdsko vprašanje in izgubljanje vere v mir
Omar Fidan in Jabar Kadir iz kurdskega centra PEN sta predstavila situacijo Kurdov, ki so jim še vedno kršene osnovne človekove pravice. Poleg tega več milijonov Kurdov živi zunaj svoje domovine. Kot je dejal Fidan, so si, ko gre za Kurde, vsi enotni, da ne morejo storiti ničesar, tako ZDA kot Kitajska in Evropa. Zato ljudje na tej točki po njegovih besedah ne verjamejo več v mir, postajajo obupani, življenje za njih izgublja smisel. Ob tem pa, kot je dejal, tudi Evropsko sodišče za človekove pravice očitno meni, da ni treba storiti ničesar.

Rešitev sta boljša izobrazba in zmanjšanje revščine
Predstavnica bangladeškega centra Syeda Aireen Jaman pa je osvetlila razmere v Bangladešu, kjer so zaradi groženj s smrtjo državo morali zapustiti številni blogerji, pisatelji in založniki. Kot je dejala, skušajo v Bangladešu predvsem mladim oprati možgane in jih prepričati, da so blogerji grožnja islamu. Možnost za rešitev iz danih razmer vidi v delavnicah in seminarjih, predvsem pa sta potrebna boljša izobrazba in zmanjšanje revščine v državi.

Edvard Kovač je razmišljal o tem, kam naj se naseli pisatelj. Prepričan je, da je poklicanost pisateljev, da se naselijo v občutja drugega človeka. To nam lahko pomaga, da začnemo bolje razumevati tudi svoj lastni notranji svet.

"Ljudje, ki se bojijo, so nevarni"
Okrogli mizi je sledila razprava o terorizmu in svobodi izražanja, ki jo je moderiral Kovač. Po njegovih besedah svoboda izražanja nekaj tako globokega, da brez nje ne bi bilo človeštva niti kulture.

Sylvestre Clancier iz francoskega centra PEN je dejal, da bi morala biti svoboda izražanja temelj demokracije. Prepričan je, da ne bi smela imeti omejitev, če jih začnemo postavljati, je konec svobode izražanja. Braniti svobodo izražanja ne pomeni le braniti svoje, ampak tudi svobodo drugega, poudarja. Svoboda izražanja je tista, ki demokracije loči od psevdodemokracij in diktatorskih režimov. Država naj bi jamčila naše svoboščine. Ubraniti moramo laičnega duha in sekularizacijo in ta boj moramo biti z besedami, je prepričan Clancier.

Dejal je, da moramo tiste, ki prihajajo v Evropo, sprejeti. Najprej moramo sprejeti in spoštovati sebe, da bomo lahko spoštovali druge in da jim ne bomo škodili. Sprejeti druge je naša naloga, meni Clancier. Da bi utrdili naše svoboščine in zagotovili trajnostni razvoj sveta, se moramo boriti proti svojim strahovom. Ljudje, ki se bojijo, so nevarni. Nevednost predstavlja težavo, zato je izobraževanje še kako pomembno, je še dodal.

"Barbari smo, ker jih ne sprejmemo."
Terorizem ni povezan s svobodo izražanja, poudarja. Zaradi populizma je vrsta evropskih voditeljev začela uporabljat izraz "vojna proti terorizmu". Vendar, kot poudarja Clancier, teroristov ni veliko, res pa je, da naredijo veliko hudega. Zmanipulirani so do tolikšne mere, da so pripravljeni tvegati lastna življenja. Proti temu se lahko borimo z delom z otroki in mladimi, ki so zašli na kriva pota. "Barbari smo, ker jih ne sprejmemo. Oni le iščejo upanje in kaj delamo mi? Postavljamo meje," je sklenil Clancier.

Nadežda Čačinovič iz hrvaškega PEN-a meni, da je treba braniti možnost, da lahko jasno in glasno govorimo. Kot je povedala, sveta ne sprejema takšnega, kot je, zato se brani z besedami. Predsednica Mednarodnega PEN-a Jennifer Clement je spregovorila o razmerah v Mehiki, kjer vlada "ideologija zlobnega kapitalizma" in kjer je v zadnjih letih izginilo 100.000 ljudi, 7.000 ljudi pa je bilo ubitih.

Ob 90-letnici slovenskega centra PEN
Dogajanje srečanja se danes seli v Ljubljano, kjer so v NUK-u odprli razstavo ob 90-letnici slovenskega centra PEN (utrinke z odprtja boste videli v spodni galeriji). Uro pozneje je sledil pogovor z Jennifer Clement. Slavnostni govorec na odprtju razstave je ljubljanski župan Zoran Janković, goste pa sta pozdravila ravnateljica NUK-a Martina Rozman Salobir in predsednik SC PEN-a.