Slikar je bil že Idin oče Guido Cadorin, mati Livia Tivoli pa je bila prav tako umetnica, a na področju besede - ukvarjala se je s poezijo.

Ida Barbarigo je včasih slikala geometrijske motive, gostilniške stole, krajine, portrete, v zadnjih letih pa risbe človečkov, ki jim je pravila terrestri in gigante. Nekateri so jo imenovali tudi za zadnjo predstavnico italijanskega novecenta. Imela je poseben smisel za portrete in je med drugim upodobila nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda.

Izhajala je iz pomembne beneške družine, v kateri so bili tako umetniki kot intelektualci. Družina Cadorin je bila leta 2016 celo predstavljena na razstavi v beneški Palači Fortuny.

Ida Cadorin se je rodila v Benetkah leta 1920, čeprav je rada trdila, da je mlajša, zato se v medijih za njeno leto rojstva pogosto omenja leto 1925, je pojasnil umetnostni zgodovinar Gojko Zupan. Obiskovala je beneško Akademijo lepih umetnosti.

Redna gostja v Sloveniji
Z Mušičem se je poročila leta 1949. Po pisanju italijanskega časnika Corriere della sera sta bila vse do njegove smrti leta 2005 močno umetniško in čustveno povezana. Živela in ustvarjala sta razpeta med Parizom in Benetkami. Skupaj z Mušičem je Ida večkrat obiskala Slovenijo, posebej Brda.

Decembra 2008 je s pomočjo publicistke Giovanne dal Bon napisala knjigo Doppio Ritratto, v kateri je popisala skupno življenje z možem v Benetkah in Parizu.

Razstavljala od new Yorka do Ljubljane
Leta 1955 je umetnica svoja dela prvič predstavila na pariškem majskem salonu, na katerem je sodelovala še v letih 1956, 1961, 1966, 1972 in 1980. Med njene večje predstavitve po zapisu na spletni strani Palače Fortuny sodijo skupinska razstava v Francoski galeriji leta 1956 ter samostojni postavitvi v newyorški Galeriji Saletti (1959) in v reški Galeriji sodobne umetnosti (1960). Ta je bila na ogled tudi v Zagrebu in Ljubljani. O Idi Barbarigo je nastalo več monografij, leta 1978 pa je razstavljala tudi na beneškem likovnem bienalu.