Razstava, ki jo bosta danes ob 19.00 odprla mariborski župan Andrej Fištravec in publicist Ervin Hladnik Milharčič, predstavlja umetnost socialističnega realizma v Sloveniji in širše na območju nekdanje Jugoslavije, ki je v umetnostni zgodovini pogosto spregledana.

Razstava Naši heroji/Heroes we love - na ogled bo do 23. avgusta - je največji mednarodni projekt UGM-a do zdaj. S spremljajočim simpozijem o "umetnosti, ki spreminja svet", predstavlja začetek triletnega projekta, v katerem sodeluje devet partnerjev iz sedmih držav. Projekt, ki ga je podprl evropski program Kreativna Evropa, se bo ukvarjal z zapuščino socialistične umetnosti v Novi Evropi.

Na razstavi v UGM-u bodo predstavili okoli 40 umetniških del več kot 20 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore. Po besedah kustosinje Simone Vidmar gre za prvo tovrstno razstavo pogosto prezrtega obdobja v umetnostni zgodovini.

Ko je edini naročnik umetnosti država
"Slabo znano obdobje socialističnega realizma v Sloveniji in širše na območju nekdanje Jugoslavije je bil čas velikopoteznih naročil in nebrzdane socialistične ikonografije, obdobje herojske vznesenosti in monumentalne propagande. Bilo je zadnje umetniško obdobje necenzuriranega izražanja politične moči, ko edini potrošnik in naročnik umetnosti postane država," je pojasnila.

"Gre za področje, ki je nekako pristalo na smetišču zgodovine in ga je umetnostna zgodovina izbrisala. Ki je ostalo v predalu 'politična umetnost', 'agitacijska umetnost', 'umetnost, s katero se enostavno ni vredno ukvarjati'," je dodala Vidmarjeva, ki je razstavo postavila skupaj s profesorjem Miškom Šuvakovićem iz Beograda.

Razstava za svoje izhodišče postavlja pet izbranih primerov socialističnega realizma z območja nekdanje Jugoslavije. To so sovjetsko navdahnjen Spomenik borcem Rdeče armade hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića, herojski mural v Vili Bled Boj jugoslovanskih narodov za svobodo in obnovo domovine slikarja Slavka Pengova, monumentalna figuralnost Spomenika odporu in trpljenju kiparja Lojzeta Dolinarja, plakatni relief Grobnice osvoboditeljem Beograda srbskega kiparja Radeta Stankovića ter nerealizirani Spomenik Marxu in Engelsu hrvaškega kiparja Vojina Bakića.

Ta konec tedna bo v UGM-u potekala tudi mednarodna konferenca, ki se obrača k širokemu in aktualnemu področju sobivanja umetnosti in politike. Na njej bo sodelovalo 21 umetnikov in strokovnjakov iz šestih držav.