V zgodnejšem obdobju je zaslediti posnetke, ki so bili predloga slikam Kmetica (1946) in Predica (1946) ter grafikam Baladur v Istri (1950) in Kraška pregrada (1950). Foto: MGLC
V zgodnejšem obdobju je zaslediti posnetke, ki so bili predloga slikam Kmetica (1946) in Predica (1946) ter grafikam Baladur v Istri (1950) in Kraška pregrada (1950). Foto: MGLC
Lojze Spacal
Spacal je ob fotografiranju sledil svoji slikarski težnji. Foto: MGLC
Lojze Spacal
Pozneje so fotografije služile predvsem njegovemu motrenju, analiziranju in poglabljanju v prvinskost primorske in kraške stvarnosti, iz katere je jemal snov za svoj modernistično stilizirani slikarski jezik. Foto: MGLC

Avtor sam je fotografijo potisnil na rob svojega ustvarjanja, čeprav ima pomemben pomen v njegovem opusu. Umetniku je namreč dajala močno vizualno oporo pri predelovanju vidnega v grafiko ali sliko, kar je na razstavi Slikarjevo oko in fotoaparat, ki je na ogled MGLC-ju v Ljubljani, mogoče spoznavati ob ogledu razstavljenih fotografij, risb, slik in grafik.

In čeprav je bila fotografija do pred kratkim povsem nepoznana tudi po Spacalovi zaslugi (le bežno jo je omenil v nekaterih zgodnejših intervjujih), gre za področje vizualnega zapisovanja, po katerem je umetnik posegel najprej in se od njega ni nikoli ločil. Fotografiji se je zapisal med izgnanstvom v Accetturi na jugu Italije v začetku 30. let, ko so mu na njegovo prošnjo domači poslali stari fotoaparat, in tako se je preživljal s fotografiranjem tamkajšnjih pomembnih dogodkov in portretiranja domačinov.

Slikarski pogled skozi fotografski objektiv
Ko se je posvetil slikarstvu, se je fotografiji posvečal le še v povezavi s slikarskimi težnjami. Fotografija je namreč postala del njegovega likovnega mišljenja, izhajajočega med avtorjevo interakcijo z zunanjim svetom in zakonitostmi njegovega notranjega sveta. Pri fotografiranju posnetkov, ki so spontano nastajali med njegovim potepanjem ob morju, v pristaniščih, solinah, po Istri in Krasu, je vedno sledil svoji slikarski predstavi.

Prenos motiva iz fotografije na sliko
Posebnosti primorske in kraške stvarnosti so bile tisto, kar je posebej pritegnilo pozornost Spacala fotografa, poznamo pa jih tudi z njegovih risb, grafik, slik in tapiserij. Na njih najdemo torej kraške pregrade in plotove, senene kopice, zrcaljenje na vodni gladini, ribiške mreže, solin in čolne in kraška dvorišča. Ikonografska in formalna sorodnost avtorjevih fotografskih in slikarskih podob namiguje, da je imela fotografija v njegovem ustvarjalnem procesu podoben pomen kot skice in študijske risbe.

Razstava, ki jo MGLC le gosti, pripravil pa jo je Gorenjski muzej v sodelovanju s številnimi slovenskimi galerijami in muzeji, postavlja na ogled redke zgodnje fotografije, ki jih je avtor prinesel s seboj iz izgnanstva, fotografske posnetke, nastale od konca druge svetovne vojne do zgodnjih 70. let, poleg tega pa še risbe, dve sliki in grafike, na katerih prepoznamo, da mu je fotografija resnično pomenila vizualno oporo pri predelovanju vidnega v grafiko ali sliko.