Tudi z umetniškim utripom predsedovanja EU-ju želijo Španci opozoriti na številne izzive v prehodnem obdobju, v katerem se je znašel EU po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, ter na nujnost utrjevanja vezi med ljudmi in ustanovami EU-ja. Foto: Reuters
Tudi z umetniškim utripom predsedovanja EU-ju želijo Španci opozoriti na številne izzive v prehodnem obdobju, v katerem se je znašel EU po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, ter na nujnost utrjevanja vezi med ljudmi in ustanovami EU-ja. Foto: Reuters
Kulturne prednostne naloge španskega predsedovanja EU-ju so tri: okrepiti identiteto evropske kulture, spodbujati digitalno kulturo in okrepiti vlogo kulture kot gonila socialnega in gospodarskega razvoja na podlagi tega, da evropski projekt nima roka trajanja. Foto: Reuters
David Černy: Entropa
Sporni zemljevid humornih stereotipov članic EU-ja, kot jih vidi David Černy, je postal eden izmed simbolov češkega predsedovanja EU-ju. Foto: EPA

Lani je namreč češki umetnik David Černy v preddverje palače postavil Entropo, ki je s svojim prikazom vseh evropskih članic nekatere izmed njih silno razburila, na koncu pa so instalacijo odstranili. Letos se je Španija raje odločila za varno igro in na ogled postavila videoinstalacijo Daniela Canogarja. Vse skupaj sestavlja spiralna videoumetnina, ki se dogaja na 33 metrov dolgem in 1,65 metra širokem LED-zaslonu, predstavlja pa metaforo premagovanja izzivov ob nenehnih preobrazbah EU-ja. Poleg ogromnega spirala pa Španija predstavlja tudi preprost logotip v barvah španske zastave.

Pretok evropske množice ljudi
Po minimalistični okrasitvi atrija Justusa Lipsiusa med prejšnjim, švedskim predsedovanjem EU-ju, zdaj španska umetnina, ki visi s stropa atrija, po svoji masivnosti spominja na že omenjeno sporno štiritonsko češko upodobitev Evrope Entropo. Vendar pa v nasprotju z Entropo, ki je z upodobitvijo Bolgarije kot stranišča na štrbunk in Nemčije kot križišča avtocest v obliki svastike sprožila številne polemike, španska umetnina, imenovana Travesias (prehodi oziroma potovanja), ni sporna.

Zaslon v obliki spirale prikazuje ljudi v gibanju - kako hodijo, kolesarijo ali se plazijo, s čimer je želel avtor upodobiti stalen pretok najrazličnejših ljudi, ki oblikujejo evropski projekt, skozi atrij stavbe osrednje institucije EU-ja. Avtor Canogar je pojasnil, da se je želel izogniti upodabljanju nacionalnih simbolov. Umetnino je po njegovih besedah mogoče razumeti na zelo različne načine, na primer kot dinamičen in avanturističen evropski projekt.

Duh naj ostane tudi, ko umetnine ne bo več
Umetnina je po avtorjevih besedah odgovor na velike preobrazbe EU-ja v zadnjih nekaj letih. "To stalno stanje tranzicije je bilo zame navdih, da ustvarim prehod v zraku, ki nakazuje vrtoglavico in tveganje pa tudi navdušenje," je pojasnil. Cilj umetnine je tako po Canogarjevih besedah ustvariti drzno podobo sprehoda skozi atrij in opomniti ljudi na ovire, negotovosti in napore, potrebne za napredek med tranzicijo, pa tudi na zadovoljstvo ob odkrivanju novih poti.

Španska ministrica za kulturo Angeles Gonzalez Sinde je v Bruslju pojasnila, da umetnina ni le metafora za proces gradnje evropskega projekta, temveč tudi za kulturni prispevek Španije med šestmesečnim predsedovanjem EU-ju. Cilj je, da duh te metafore ostane, tudi ko bodo umetnino umaknili iz atrija Justusa Lipsiusa, ter okrepi našo kulturno identiteto evropskih državljanov, je povedala ministrica ob predstavitvi kulturnega programa predsedovanja.