Razstavo Pita Projekta, naslovljeno Where a small plastic toy sheep becomes an ally on the path of exploration, odpirajo drevi ob 19. uri v Galeriji P74, kjer bo na ogled do 29. oktobra.

V okviru tokratne razstave se umetnici posvečata vprašanju, kaj spekulativni arhiv umetniške prakse sploh lahko je in kako lahko tak arhiv oblikujemo ter ga kasneje razumemo. Specifično se osredotočata na arhiv svojih razstav, ob čemer se sprašujeta, do katere mere se izbrana dokumentacija sploh lahko približa tistemu, kar je bilo na ogled na razstavi. Posledično se postavlja tudi vprašanje interpretacije oziroma sledi vsebina, ki je bila dejansko zamišljena znotraj razstave.

Vprašanje arhiviranja tehničnih in birokratskih elementov
Različne oblike arhivov na razstavah sodobne umetnosti imajo sicer dolgo zgodovino, arhive same umetniške prakse pa največkrat srečamo na preglednih, retrospektivnih razstavah. Ti običajno vključujejo skice, načrte, različne oblike zapiskov, torej vsebinske in zanimive elemente. Položaj pa je drugačen, ko imamo opravka s tehničnimi in celo birokratskimi elementi, kot so na primer neuspele prijave na razpise ali fragmenti spletnih strani.

Umetnici sta platformo Pita Projekt ustanovili leta 2019 in jo z leti razvijata naprej. V svojem delovanju uporabljata različne formate – razstave, dogodki, predavanja, delavnice – in medijev. Platforma jima v prvi vrsti služi kot polje, znotraj katerega razstavljata in raziskujeta lastno umetniško prakso. "Raznovrstnost njunih projektov v vseh ozirih otežuje jasno in enoznačno opisovanje, kategoriziranje in umeščanje dejavnosti in prakse Pita Projekta. Prav zato sta se v tokratnem projektu osredotočili na dokumentiranje in samoarhiviranje procesa svojega dela – tako odvodov, ki nastanejo ob raziskavi in umetniškem ustvarjanju, kot tudi ostalih, manj umetniških vidikov dela," je zapisala kustosinja Nina Skumavc.

Čemu videoposnetek priprave jabolčne pite?
Umetnici sta kot format za predstavitev spekulativnega arhiva svoje prakse izbrali video, ki ima večplastno pripoved. Gre za videoposnetek umetnic med pripravo jabolčne pite, ki sledi zgledom različnih kulinaričnih avdiovizualnih učnih pripomočkov (ang. video tutorials). V to navidezno jasnost, ki o njuni praksi ne pove veliko, razen pite, ki jo občasno postrežeta na svojih dogodkih in in s katero apelirata na ime projekta, pa avtorici z različnimi posegi, kot so besedilo, glas in video v videu, postopoma vnašata izbrane elemente svojega 'arhiva'. "Razdrobljeni, nepopolni izseki dajejo le vtis, slutnjo dokumentacije njunih preteklih razstav in projektov, s tem ko se vse bolj gostijo, pa kažejo na nezmožnost sistematičnega dokumentiranja in arhiviranja tega, kar znotraj same platforme in prakse počneta, ter hkrati neulovljivost bistva, ideje prvotne izvedbe. Človeški um kot arhiv je izrazito subjektiven," še piše v razstavnem besedilu.

Arhiv si praviloma predstavljamo kot fizični material, kar pa spekulativni arhiv v formatu videa ter sodobne različice "arhiviranja" na spletnih straneh in profilih na družabnih omrežjih obrnejo na glavo. "Pogosto pozabljamo tudi na politično dimenzijo arhiva, saj so dokumenti izbrani, klasificirani in nato uporabljeni, kjer je moč selekcije v rokah tistega, ki izbira. V tem primeru sta to umetnici, ki nekatere od uporabljenih dejstev, materialov namenoma malenkost preobrneta, s čimer gledalca postavljata pred dilemo, kaj znotraj njunega arhiva lahko razumemo kot resnično? Koncept, ki sledi video tutorialom, pa jima pušča odprto možnost nadaljevanja, dopolnitev arhiva z epizodo dve, saj vsak arhiv določata tudi njegova nedokončanost in nepopolnost," je še zapisala kustosinja.

Projekt Pita je bil do zdaj predstavljen na več razstavah po državi, med drugim v umetnostni galeriji Maribor (UGM), Carinarnici v Novi Gorici, nato v Galeriji Alkatraz, Galeriji P74 in galeriji DobraVaga v Ljubljani ter v Galeriji Simulaker v Novem mestu in Galeriji Kiparskega oddelka ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Letos je bil predstavljen tudi v reviji ETC. Magazine št.3/Razprodaja.

Projekt je umetnicama v študijskem letu 2019/20 prinesel ALUO-jevo nagrado, lani pa je bil nominiran za nagrado skupine OHO.