Po besedah kuratorja Štefana Simončiča je bila povod za vabilo razstava v sklopu evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012 z imenom Stripovski junaki rešujejo Evropo, ko so bila v Umetnostni galeriji Maribor na ogled dela 140 evropskih avtorjev.

Tako so ob stoletnici prve svetovne vojne odprli razstavo 100 let Balkana, na kateri predstavljajo stripe iz nekdanje Jugoslavije, ki je bila v zlatih časih med desetimi stripovskimi velesilami. K temu so seveda pomembno prispevali tudi slovenski avtorji Miki Muster, Tomaž Lavrič, Iztok Sitar, Zoran Smiljanić in Kostja Gatnik.

Razstavlja več kot 80 avtorjev, od tridesetih let prejšnjega stoletja naprej, največ iz Hrvaške in Srbije, ki imata tudi najmočnejšo produkcijo in sta najbolj prodrli na tuje trge - Srbi predvsem v frankofonsko okolje, Hrvati pa v Ameriko.

Žal brez ženskih avtoric in najstarejšega slovenskega stripa
Iztok Sitar, ki je opravil širšo selekcijo stripov za razstavo, obžaluje, da med avtorji ni nobene ženske. Sam jih je sicer predlagal, a niso dobili izvirnikov, ki jih je v glavnem prispeval največji zbiratelj izvirnih stripov iz nekdanje Jugoslavije, Hrvat Mladen Novaković.

Iz istega razloga med razstavljenimi avtorji ni najstarejšega stripa oziroma protostripa Hinka Smrekarja. Za očeta slovenskega stripa sicer z zamorčkom Bu-ci-bujem iz leta 1927 velja Milko Bambič. Zlati časi jugoslovanskega stripa so bila sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. "Jugoslavija je bila med desetimi najbolj razvitimi stripovskimi državami, to je fascinanten podatek," poudarja Sitar.

Stripi na ogled tudi na slovenskem veleposlaništvu
Vzporedno z razstavo v bruseljskem stripovskem središču je na ogled tudi razstava slovenskih stripov na slovenskem veleposlaništvu, ki poleg prej omenjenih vključuje tudi druge avtorje - Marjana Amaliettija, Bernarda Kolleja, Marka Kocipra, Izarja Lunačka in Jakoba Klemenčiča.