Belgijski umetnik, katerega pravo ime je bilo Georges Prosper Remi, je na notranji naslovnici upodobil Tintina in njegovega psička Švrka v 34 različnih okoliščinah, vsaka od njih pa predstavlja enega od ključnih dogodkov v nizu knjig o tem priljubljenem stripovskem liku. Tako je Tintin kavbojec, raziskovalec, konj, vozi se po puščavi, pa tudi z letalom in še bi lahko naštevali, poroča Le Monde.

Znesek na sobotni dražbi je občutno presegel pričakovanja, saj so v dražbeni hiši Artcurial napovedali med 700.000 in 900.000 evri. To je najvišji na dražbi iztrženi znesek za stripovsko delo doslej, za tovrstni rekord pa je tudi že prej "poskrbel" Hergé: slavno naslovnico njegove knjige Tintin v Ameriki, ki jo je narisal leta 1932, so leta 2012 prodali za 1,3 milijona evrov.

Hergé je zgodbe o nadobudnem novinarju reporterju, ki sprva živi v prvem nadstropju na ulici Labrador v Bruslju številka 26, pozneje pa se preseli v gradu Moulinsart, najprej objavljal v prilogi za mlade v belgijskem dnevniku Le Vingtieme Siecle, pozneje pa so postale izjemno priljubljeno čtivo za mlade po vsem svetu.

Tintin je požel veliko navdušenje, pa tudi zgražanje
V prvi dogodivščini je avtor Tintina poslal na obisk v Sovjetsko zvezo, pozneje pa je stripovski junak obiskal tudi Kongo, bojeval se je z ameriško mafijo, podprl zatirana ljudstva v Južni Ameriki in Aziji, šel pa je celo na Luno. Čeprav ima Hergéjev junak številne oboževalce po vsem svetu, pa nekateri niso navdušeni nad njim. Leta 2007 je tako kongoški študent Mondondo Bienvenu na belgijskem sodišču vložil tožbo, v kateri je zahteval prepoved prodaje knjige Tintin v Kongu, za katero je trdil, da je rasistična.

Tintinova pota so bila upodobljena tudi na velikem platnu: prvič leta 1961 v filmu Tintin in skrivnost zlatega runa režiserja Jean-Jacquesa Vierneja, v katerem je Tintina zaigral Jean-Pierre Talbot, ki je vlogo ponovil štiri leta pozneje. Oba filma sta na veliko razočaranje Hergéja doživela precejšen neuspeh, tako da leta 1967 tretjega filma niso posneli.

Tintinove dogodivščine pa so potem leta 2011 doživele tudi hollywoodsko upodobitev, za katero je s filmom Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti poskrbel veteran Steven Spielberg, ki je avtorske pravice odkupil že leta 1983. Gre za prvi del trilogije o Tintinu. Vsaki dve leti Tintinu v čast poteka tudi poseben festival, na katerem se zberejo številni oboževalci. Prvič je potekal v Bruslju leta 2005, dve leti pozneje pa ga je gostila Lozana.