Do 3. julija bo v ljubljanski galeriji na ogled 75 barvnih fotografij, na katerih se priznani fotograf pravzaprav ozira nazaj v leto 1974. Takrat je ustvaril serijo fotografij z istim naslovom in se prvič ukvarjal z zabrisanimi ženskimi akti v gibanju. Tokratna razstava vključuje tudi tisti prvi cikel, ki ga predstavlja osem črno-belih fotografij.
"V gibanju, plesu, ekstazi je prikazano telo-in/kot-igra, telo v igri, ki je istočasno resnica in videz, se pravi vsa resnica kot brezno in polnost, kaos in urejenost, red in nered igre," je ob nastajanju fotografij zapisal likovni kritik Andrej Medved.
"Izginjanje telesa se dogaja skozi zabrisovanje meja telesne forme. Tovrstna abstrakcija prinaša s seboj tudi desubjektivacijo, v beg so pognane socialne in kulturne reprezentacije. Telo se le še alegorično prikazuje v igri svetlobe in senc. Silhuete teles s fotografij so videti kot ljubke prikazni. Kljub očitni težnji, pokazati golo žensko telo kot estetsko formo, pri Stojku ta ni uokvirjena v simetrično kompozicijo, saj je vselej prisoten vidik razkroja simetrije. Zabrisi ženskih teles pričajo o njihovi prezenci prek medijsko posredovanih zamrznjenih trenutkov gibanja. Zabris telesa v podobi pa je lahko tudi aluzija na številne zabrise ženskih teles tako v pretekli kot tudi v sedanji družbeni stvarnosti. Na liniji prezenca – izginotje – reprezentacija vzajemno potekata zabrisovanje in zapisovanje gibajočega se telesa," pa ob aktualni razstavi razmišlja filozofinja Mojca Puncer.
Po Ljubljani še v Koper in Benetke
Tone Stojko se s svojimi reportažnimi, gledališkimi, portretnimi in umetniškimi fotografijami, ki jih je ustvaril v svoji dolgoletni karieri, uvršča med najpomembnejše predstavnike slovenske fotografije. Po Jakopičevi galeriji se bo razstava preselila tudi Galerijo Meduza v Kopru in Galerijo A+A v Benetkah.