Ko se je nemški modni oblikovalec Karl Lagerfeld za reportažo ob svojem 75. rojstnem dnevu za revijo Stern dal slikati s kričeče fluorescenčno uro v ozadju, je bil nad odločitvijo sicer minimalističnega staroste nemške mode marsikdo osupel - Stefan Strumbel pa je ta poklon modnega guruja razumel kot enega vrhuncev svoje kariere. Ko je Lagerfeld namreč prvič zagledal Strumblovo uro, okrašeno s puškami, obveznim rogovjem in (živo zeleno) plastično divjadjo, je menda vzkliknil: "Nov pogled na nemško kulturo - kako navdihujoče!"

In če bi Strumblovo delo opisali z eno samo besedo, bi ta najbrž res bila "sveže". Ulični umetnik, ki izhaja iz vrst grafitarjev, že zadnjih pet let v svojem ateljeju v rodnem Offenburgu sestavlja predimenzionirane ure, ki jih "pomaka" v kričeče barve in nanje poleg "standardne opreme" (jelenjega rogovja in podobnega) obeša urbane simbole, na primer prekrižane kosti in bombe. Nekaj njegovih ur zdaj že visi v hamburški galeriji Vicious, ki je eno vodilnih razstavišč nemške ulične umetnosti. 29-letni Strubel (ki je bil, mimogrede, prvi na svetu, ki je za svojo ulično umetnost dobil štipendijo) je že razstavljal v Berlinu, New Yorku in Miamiju, naročila za ure pa dobiva z vsega sveta.

"Heimat" ali Kako z eno podobo zajeti tevtonsko dušo
Tematsko žarišče Strumblovega dela je ena sama beseda: ne čisto prevedljiv, a tipično nemški koncept - Heimat (domovina). "Angleške sopomenke za Heimat ni," pravi tudi sam Strumbel. "Za nekatere je to prostor, za druge občutek. Ko ga Nemci z različnih koncev države skušajo opisati, velikokrat omenijo uro s kukavico, zato sem si jo izbral za simbol." Sveža interpretacija tevtonskega bistva je našla privržence tudi na neobičajnih mestih: svojo podporo Strumblovemu delu je izrazila tudi Nemška zveza ur s kukavico.
(delno po Der Spiegel)
Ana Jurc