Miki Muster, pionir in klasik slovenskega stripa in animiranih filmov, je pomembno zaznamoval in soustvarjal slovensko popularno kulturo zadnjega pol stoletja. V avli poslovne stavbe družbe Slovenijales so do 31. avgusta na ogled njegove karikature.

Zaznamoval ga je Disney
Miki Muster, rojen leta 1925 v Murski Soboti, je diplomiral iz kiparstva na likovni akademiji v Ljubljani. S stripom se je začel ukvarjati v študentskih letih. Na njegovo ustvarjanje risanega filma so vplivale Disneyjeve risanke, vendar Muster Disneyja ni posnemal, ampak je prevzel le njegovo gledanje na figuro. Mustrova risba je z leti dozorevala in se spreminjala, njegovi junaki pa so dobivali nove značajske poteze. Ko je pri risanju pero zamenjal s čopičem, so njegovi liki pridobili fleksibilnost in mehkobo.

Nepozabne reklame in risanke
Prvi animirani filmi, ki jih je ustvaril za Viba film Ljubljana, so bili Puščica, Zimska zgodba in Kurir Nejček. Od leta 1967 se je popolnoma posvetil televizijskim reklamam. Med letoma 1967 in 1990 je nastalo okrog 380 reklamnih spotov, med drugim Cik-cak zajčki, Šumijeva reklama za bombone visoki C, Kolinskini reklami za Viki kremo in žvečilne gumije Čunga lunga ter Podravkina reklama za otroško hrano Medolino. Med letoma 1952 in 1973 je stripe objavljal v ilustriranem tedniku Poletove podobe in pesmi ter v časopisu Tedenska tribuna.

Leta 1973 je začel v Münchnu ustvarjati serijske animirane filme za Bavaria film. V Nemčiji je ostal do leta 1990. V tem času je ustvaril vrsto risanih filmov, med drugim seriji Mordillo in Babica, prosim pridi (Oma bitte kommen) ter serijo o detektivu Nicku Knattertonu.

Slikanice in politične karikature
Poleg več kot pet tisoč tabel stripov in več kot deset ur risanih filmov je ustvaril številne slikanice po motivih domače in svetovne mladinske literature. Najmlajši ga poznajo po slikanicah Medvedek Neewa, Lupinica, Čebelica Maja, Stezosledec, Snežek ter Skozi pustinje in goščavo.

V drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja je Muster svoj umetniški izraz našel tudi v političnih karikaturah, ki po prepričanju mnogih odražajo nadgradnjo političnega komentarja.