Danes je nemogoče obiskati Pariz, ne da bi naleteli na vsaj eno podobo s slavnih plakatov Henrija de Toulouse-Lautreca (1864-1901) in konec 19. stoletja, v prelomnem času t. i. belle epoque, je bilo območje okoli Montmartra prelepljeno z njegovimi plakati. Vendar 'čudeža', o katerem je konec 19. stoletja pisal Thadee Natanson, ko se po pariških zidovih pojavili Lautrecovi plakati, prek reprodukcij ne moremo doživeti.
Zato je razstava plakatov tega francoskega mojstra v Ljubljani toliko večje doživetje. Postavitve pa se moramo po besedah poznavalca francoske umetnosti Braneta Koviča navsezadnje veseliti tudi zato, ker se ne zgodi pogosto, da bi dela velikih umetnikov, napovednikov moderne umetnosti, prišla v Slovenijo.
Razstava, ki jo je Cankarjev dom pripravil v sodelovanju s pariškim Muzejem dekorativnih umetnosti (Les Arts Decoratifs), bo na ogled pa bo do 25. avgusta. Na ogled je postavljenih okrog 100 eksponatov, od tega približno polovica izvirnih Lautrecovih del, predvsem barvnih litografij.

Mojster plakata in njegovi duhovni sinovi
Ideja o predstavitvi Toulouse-Lautrecovih del v Ljubljani je po besedah vodje razstavnega programa v Cankarjevem domu Nine Pirnat Spahić zorela že nekaj časa, a ravno postavitev v Muzeju dekorativnih umetnosti jo je navdušila zaradi več razlogov, med drugim je umetnika zanimiveje predstavila od drugih, in tako je projekt dobil nov zagon.
Razstava je razdeljena v sedem tematskih sklopov, dela mojstra iz obdobja konec 19. stoletja pa spremljajo plakati sodobnih umetnikov, ki so jih ob stoletnici mojstrove smrti povabili, da ustvarijo plakat kot hommage svojemu predhodniku. V Cankarjevem domu je tako na ogled tudi še 32 plakatov.
Lepa in uporabna umetnost postaneta enaki
Toulouse-Lautrec sodi med ključne umetnike predvečera ali kar začetka moderne umetnosti, torej časa fin de siecla, art nouveauja, časa, ki je prinesel vrednostno izenačenje lepih in uporabnih umetnosti, pojasnjuje Brane Kovič. Enako pozornost so začeli namenjati ne le slikam in kipom, ampak tudi pohištvu, raznim predmetom in seveda plakatu kot eni prvih oblik oglaševanja.

Kljub prispevku Chereta plakat takrat še ni dobil tiste prave veljave, Toulouse -Lautrec pa je, pojasnjuje Kovič, postavil paradigmo, vrednostne in estetske kriterije, ki veljajo še danes, kar potrjujejo tudi plakati Loutrecovih sodobnih umetnikov, 'duhovnih sinov', kakor jih je poimenovala kustosinja razstave Réjane Bargiel.

Sodobne podobe Montmartra
Plakati Toulouse -Lautreca so v njegovem času postali prave ikone, in to ostali vse do danes. Prav z razstavo, ki so jo leta 1992 v Parizu pripravili temu umetniku, je po Kovičevih besedah povezano prvo obsežno komercialno promoviranje umetnikovih del na vseh mogočih predmetih, ki se jih ob razstavi lahko kupi. Danes je to v vseh muzejih ustaljena praksa, ki pa se je začela prav s Tolulouse-Lautrecovimi prepoznavnimi podobami sodobnega pariškega življenja, zabave pod Montmatrom, pogledi v družbo deklet v salonih in vabili na kabarejske predstave.
Za umetnost Toulouse-Lautreca so značilni kontrasti v barvah, poudarjene konture, drzna perspektiva, iz njih pa izžarevajo vitalnost, sodobnost in tudi vpliv japonske umetnosti, ki jo je zelo dobro poznal.

Iz Ljubljane naravnost v depo
Toulouse-Lautrec je pripadal generaciji umetnikov, ki so prispevali k ponovnemu vrednotenju postopka tiska skozi produkcijo t. i. originalnih listov. Slikarji so ponovno odkrivali tehniko tiska, ki jim je dovolila, da so sami neposredno risali na kamen brez posrednika graverja.
Razstava, ki je na ogled v Cankarjevem domu, je posebna priložnost tudi zato, ker jo bodo, kot je pojasnil vodja oddelka za razstave in namestnik direktorice v muzeju Les Arts Décoratifs Jérôme Récours, po prihodu nazaj v Pariz za nekaj let shranili in ne bodo na ogled.
Razstava, za postavitev katere je poskrbela arhitektka Katarina Štok Pretnar, je tokrat iz galerije CD razširjena tudi v dvorano Duše Počkaj. Kot je sedaj že v navadi, jo spremljata dva kataloga, poleg glavnega je drug namenjen mlajšim obiskovalcem razstave.