V Leopoldovem muzeju na Dunaju je vrata že odprla razstava Tracey Emin, Egon Schiele - Kamor si želim iti (Where I Want To Go). Na njej je predstavljenih okoli 50 del britanske umetnice, ki velja za enfant terrible sodobne umetnosti in je bila ena izmed vodilnih predstavnic gibanja YBA (Young British Artists). Ob njenih delih je na ogled 15 risb avstrijskega ekspresionističnega slikarja Egona Schieleja po umetničinem izboru.

Osvobajanje umetnosti
Razstavljena dela povezuje seksualna tematika. Po besedah Eminove je cilj razstave osvoboditev tako njenih del kot del avstrijskega umetnika, ki je bil sodobnik Gustava Klimta in Oskarja Kokoschke.

"Schiele je na neki način obtičal med letoma 1900 in 1918 in se nikoli ni osvobodil," je prepričana britanska umetnica, "tako kot moja dela predalčkajo v 90. leta britanske umetnosti." Opozarja, da so Schielejeva dela v galerijah prikazana v tako zgoščenih postavitvah, da ljudje nimajo niti časa niti prostora za razmislek.

"Schieleja želim osvoboditi. Ljudem bi rada dala priložnost, da zadihajo, ko si ogledujejo njegova dela. Rada bi, da njegova dela zadihajo. In rada bi tudi, da moja dela odmevajo in do so predstavljena ob njegovih," je še povedala.

V muzeju so razstavo, ki bo na ogled do 14. septembra, opisali kot poetični dialog med umetnikoma.

Tracey Emin širša javnost najbolj pozna po delu Moja postelja. Instalacija je nastala leta 1998 v umetničinem občinskem stanovanju v Waterlooju. Postelja, v kateri naj bi Tracey preživela teden dni po še posebej hudem razhodu s fantom, je bila nominirana tudi za Turnerjevo nagrado. Na njej je med umazanimi rjuhami najti prazne steklenice vodke, uporabljene kondome, umazano spodnje perilo in cigaretne ogorke.

Avstrijski slikar in grafik Egon Schiele (1890-1918) je bil poleg Kokoschke eden tistih umetnikov, ki so se iz formalnega okvira secesije in simbolizma razvili v ustvarjalce ekspresionizma z realističnimi elementi. V dramatično deformiranih aktih in portretih je izrazil ekstatična čustva, mnogokrat tudi neposredno in za sodobnike spotakljivo erotiko ter pogosto življenjski pesimizem. Po drugi strani je v ornamentalno-dekorativnem slogu ustvaril vrsto nekonvencionalnih risb, mestnih vedut in tihožitij.