Poleg italijanske vojske so večino del opravila italijanska podjetja, medtem ko slovenski podjetniki pri tem niso želeli sodelovati. Na eni strani so se verjetno dobro zavedali, da bo tovrsten angažma po vojni zagotovo maščevan, po drugi pa jim tega ni dopuščal uporniški duh. O obroču bodeče žice, ki je Ljubljano obdajala tri leta, pripoveduje razstava, ki so jo ob 60. pohodu ob žici pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana.

Razstava, ki jo je postavil Blaž Vurnik, obsega fotografije mesta in njegove neposredne okolice, obdane z žico. Ljubljana je v času druge svetovne vojne doživljala posebno obliko terorja, saj je bil sistem bodeče žice, bunkerjev, mitraljeških gnezd in minskih polj edinstven v okupirani Evropi tistega časa.

Vstop v mesto mogoč le skozi bloke
Italijanski okupatorji so bili pri ločevanju Ljubljane od okolice, s čimer so skušali onemogočiti oskrbovanje partizanske vojske, izredno učinkoviti. Prehod v mesto in iz mesta je bil mogoč le skozi t. i. bloke, ki so stali na mestnih vpadnicah. Na tovrstnih nadzornih točkah so vojaki in policisti pregledovali dokumente in preiskovali prtljago ter tovor. Kljub strogemu nadzoru pa so bili po Vurnikovih besedah prav bloki pogosto edini kraj za tihotapljenje pošte in blaga za odporniško gibanje ter pobege aktivistov, ki v mestu niso bili več varni.

Izselitev prebivalca za nadzor meje
Za nadzor nad žičnatim obročem, ki je trajal 1.170 dni, pa so Italijani potrebovali okoli 2.500 mož, ki so patruljirali v okolici več kot 70 bunkerjev, največkrat je šlo za stanovanjske hiše v bližini žičnate meje, iz katerih so izselili prebivalce.

60 let pohoda
Poleg razstave, ki bo odprta do 22. maja, so pripravili tudi fotografsko razstavo Pot spomina in tovarištva, ki bo do 16. maja na ogled na panojih Krakovskega nasipa. V ponedeljek, 25. aprila, pa se bodo tematike dotaknili še v Galeriji Kresija, kjer bodo predstavili razstavo avtorja Tomaža Alaufa z naslovom Strast, imenovana Pohod. Obiskovalca bo popeljala skozi zgodovino pohoda, prikazala mejnike pri izgradnji poti ter z maketami predstavila spominska obeležja, ki označujejo traso pohoda. Razstavljena bodo tudi spominska priznanja, diplome, plakete, značke in drugi predmeti, ki so jih prejemali udeleženci pohoda od leta 1957 do danes. Postavitev lahko ujamete do 15. maja.