Slikarski in keramični Ex-tempore vsako leto konec poletja privabita v Piran številne udeležence. Med temi je veliko šolanih ustvarjalcev, ljubiteljev likovne umetnosti in radovednih obiskovalcev. Poleg živahnega utripa, ki ga mestu dajejo spremljajoči dogodki, sodelujoči v srečanju najdejo predvsem priložnost, da se preizkusijo v izbrani likovni disciplini in pred mednarodno žirijo strokovnjakov pokažejo svoje sposobnosti.

Med podeljenimi nagradami zagotovo izstopajo tiste, ki prejemnikom zagotavljajo javno predstavitev lastnega opusa. Podeljujejo jih Obalne galerije Piran v obliki osebne ali skupinske razstave v piranski Galeriji Herman Pečarič. Tudi na tokratni razstavi, 2 + 1= k e r a m i k a + s l i k e, ki vrata odpira danes, sodelujejo trije avtorji, pravzaprav avtorice - dve keramičarki in slikarka, ki so s svojimi deli zmagale na lanskem Ex temporu Piran 2014.

Hrvaška umetnica Josipa Čeliković je na piranskem Ex-temporu sodelovala prvič, njeno delo z naslovom Kapsule je izstopalo s svežino, domiselnostjo in estetiko minimalizma. V keramiki ustvarja objekte preprostih oblik in jih igrivo kombinira z drugimi materiali, kot so rastline, zelišča, tkanine … Niza in podvaja jih v instalacije, ki odpirajo vedno aktualna družbena vprašanja: odnos človeka do narave, njegova odtujenost od lastnega bistva in družbe, v kateri živi. Brez nostalgije nam na primer ponuja svoje kapsule kot alternativo za "zdravljenje" obstoječega stanja, pri katerem se vsi podrejamo tehnološkemu napredku in pasivno pristajamo na vsesplošno odtujenost. V instalaciji Viseči vrt odtujenega človeka zamenja iz naravnega okolja iztrgana rastlina, ki človeku ustvari iluzijo vračanja k naravi.

Kristina Rutar, ki je že nekajkrat sodelovala na Ex-temporu Piran, je svoje ustvarjalno delo zasnovala na raziskovanju odnosa med vrtenino in skulpturo ter iskanju različnih oblik, ki jih omogoča tehnika lončarske vrtenine. Ukvarja se z raziskovanjem možnosti, ki jih vreteno ponuja kot pripomoček za likovno ustvarjanje, še večji izziv pa je zanjo odkrivanje neštetih možnosti, ki jih glina ponuja za likovno izražanje. Vrtenina je v Sloveniji vrednotena kot obrtniško, tradicionalno delo. Avtorica si pri tem postavlja nova vprašanja in raziskuje, kako bi obrtniške vrtenine postavila v polje kiparstva. Rdeča nit njenih del je sestavljanje posameznih vrtenin v likovno funkcionalno celoto. Vrtenino oblikuje, preoblikuje, razpira in postavlja v prostor tako, da njena funkcija ni več uporabna, temveč je dojeta kot unikatni kiparski objekt. Ob kiparstvu sproščeno in neobremenjeno ustvarja tudi grafike, kjer rešuje podobne likovne težave znotraj klasičnih tehnik.

Nina Koželj sodi v mlajšo generacijo slovenskih likovnic, s svojim ustvarjanjem je že opozorila nase strokovno in širšo javnost. Mednarodna strokovna žirija 49. Mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran ji je podelila nagrado za mladega avtorja v obliki samostojne razstave: predstavlja najnovejši ciklus slik s poimenovanjem Zverine. To so na videz preprosta dela: živali so upodobljene v sproščeno spontani maniri v svojih arhetipskih formah in v izrazito črnih suverenih potezah s čopičem, kar še poudari s postavitvijo teh v nedefiniran ter le z živahnimi barvami opredeljen prostor. Slike pa gledalca popeljejo v poigravanje z lastno domišljijo in v različne asociativne interpretacije.