Junija, ko je strokovna žirija sporočila seznam nominirancev, je bilo največje presenečenje na seznamu štirih nominirancev ime slikarke Gillian Carnegie, ki se s svojim delom pravzaprav uvršča v žanr tradicionalnih tihožitij in krajin. V ožji izbor za nagrado že pet let ni prišel noben umetnik, ki bi ustvarjal izključno s čopiči in platno.

Ostali trije nominiranci, Darren Almond, Jim Lambie in Simon Starling, se ukvarjajo predvsem z instalacijami. Vsi štirje umetniki so morali v zadnjih mesecih ustvariti nova dela, ki so se že danes razkrila očem novinarjev in častnih gostov.

Darren Almond pri svojem delu kombinira fotografijo, skulpturo in instalacije; njegova zadnja odmevna razstava je bila zbirka avtobusnih postaj izpred nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz, ki jih je Almond iz Poljske prestavil v berlinski muzej. osrednja tema Almondovega umetniškega izraza je odtekanje časa.

Jim Lambie navdih črpa iz svoje kariere glasbenega didžeja, njegova dela, ki jih opisujejo kot psihedelična, pa pogosto vključujejo napotke na popularno kulturo. Z bleščicami in lepilnim trakom ponavadi zapolni cele sobe.

Z mopedom do navdiha
Simon Starling iz Surreya se je za razstavo lotil nadvse nenavadnega projekta: puščavo je prpotoval z mopedom, ki ga je poganjal stisnjeni puščavski zrak. Odpadno vodo, ki je pri tem nastajala, je umetnik zbral in na domačem studiju uporabil za akvarelno sliko kaktusa.

Umetnost: brez predsodkov?
V preteklosti je Turnerjeva nagrada, ki jo podeljujejo od leta 1984, že velikokrat burila duhove tako v umetniških krogih kot v širši javnosti. Damien Hirst je na primer predstavil morskega psa v formaldehidu, Chris Ofili je pri ustvarjanju uporabljal slonje iztrebke, kipar Grayson Perry pa je bil pozornosti deležen zaradi svojih transvestitskih navad. Lansko leto je zmagal Jeremy Deller, ki je s filmsko kamero obiskal rojstno mesto amerišega predsednika Busha v Teksasu.

Sir Nicolas Serota, predsednik odbora Turnerjeve nagrade je objavo finalistov pospremil s komentarjem, da nazorno pričajo o talentu in izkušnjah sodobnih britanskih umetnikov. V zadnjih letih izbor finalistov spremljajo kritike, da v korist konceptualne vedno znova spregledajo bolj tradicionalno umetnost.