Letošnji trienale temelji na javnem pozivu umetnikom za predloge za razstavo projektov, ki jih imajo v delu in jih bodo razvijali še v naslednjih letih. S tem so se izognili predstavljanju že videnih del in raje poudarili dela v nastajanju.

Na razstavi, ki jo je postavil Jurij Krpan in bo na ogled do 4. marca, se predstavljajo umetniki Viktor Bernik, BridA, Srečo Dragan, Iztok Holc, Andrej Kamnik & Daan Roosegaarde, Nika Oblak & Primož Novak v sodelovanju s Stefanom Doepnerjem, Mark Požlep, Franc Purg & Sara Heitlinger, Sašo Sedlaček, Teo Spiller, Polona Tratnik in Metka Zupanič. Dogajanje v sodobnem slovenskem ustvarjanju pa bo v zborniku mogoče spremljati tudi preko del Art centra, Lare Badurine, Martine Bastarda, Petja Grafenauer & Zoran Srdić & Maja Smrekar & Gorazd Krnc, Maje Modrijan, Robert Potokar & Rene Rusjan, Tine Smrekar in son:DA.

Z artist-in-residence programi
Organizatorji trienala, med katerimi se kot kustosa asistenta predstavljata še Tomaž Kučer in Sandra Sajovic, je ob delu vodil tudi namen, da je treba slovensko umetniško dejavnost internacionalizirati, kar je s pomočjo tujih ambasad v Sloveniji pripeljalo do organiziranja udeležbe na artist-in-residence programih. Na ta način niso le opozorili, kako najlažje vstopiti na mednarodno umetnostno sceno, ampak so vzpostavili tudi stike z organizatorji rezidenčnih programov, ki jih nameravajo vzdrževati tudi po razstavi.

Nujnost dobrih praks
Letošnja postavitev temelji na štirih modulih - predstavitvi dobrih praks, predstavitvi umetniških del, analizi produkcijske situacije v 20. stoletju ter javnih predstavitvah, okroglih mizah, predavanjih in performansih. Predstavitve nekaterih dobrih praks, ki so vsaka na svoj način dosegle raven, na kateri je mogoče zvezno in načrtno razvijanje umetniškega opusa, si kustosi niso zamislil kot razstavo artefaktov, ampak z njihovo prisotnostjo na letošnjem U3-ju le poudarjajo, da je tak način razmišljanja možen in nujen.

Ducat razstav za ducat projektov
V okviru drugega modula si je mogoče ogledati dvanajst izbranih umetniških projektov, ki so postavljeni v razdelkih kot dvanajst samostojnih razstav. Kot poudarja Jurij Krpan, je ločenost projektov potrebna zlasti zato, da ne bi z izborom umetniških del lažno namigovali na skupne poteze med projekti, saj vsak izmed njih izhaja iz povsem samosvoje poetike.

Od prostora do časa
V središčnem prostoru so postavili na ogled elemente, "v katerih se združujejo izhodiščne teme letošnjega U3-ja: produkcijski pogoji na področju vizualnih praks, internacionalizacija, veliki formati, družbeno odgovorne teme …" Prav v tem prostoru pa se bodo odvijale tudi vse dejavnosti iz četrtega modula, ki ni zasnovan v prostoru, ampak v času. Realiziral se bo namreč med razstavo. Od odprtja razstave pa vse do marca bodo svoja dela predstavljali številni umetniki, tako tisti, ki svoja dela na ogled ponujajo na razstavi, kot tisti, ki se predstavljajo v zborniku. Pripravili bodo še okrogle mize, gostje iz tujine bodo predstavili rezidenčne možnosti, izvajali pa se bodo še koncerti in performansi.

Projekta U3/2006 tudi v zborniku
Konec trienala bodo pospremili z izdajo zbornika, v katerem bodo zbrane teme, umetniški projekti in posebej za trienale narejeni prispevki, vanj pa bodo umestili tudi vse uporabne transkripcije iz četrtega modula. Zbornik tako ne bo predstavljal le projekta U3/2006, ampak tudi situacijo, ki je pripeljala do takega trienala. Kot še napoveduje Jurij Krpan, bo zbornik tudi povzetek stanja na področju vizualnih umetniških praks danes v Sloveniji in izhodišče za razprave o izboljšanju produkcijskih možnosti na področju sodobnih vizualnih dejavnostih.