Plautilla Nelli (1523-1587) je bila redovnica firenškega dominikanskega samostana Sv. Katarine Sienske, in prva znana slikarka, ki je živela in ustvarjala v času, ko so Firence po Evropi slovele po renesančnih mojstrovinah. Razstavo o samouki slikarki bodo odprli na dan žena, 8. marca, na ogled pa bo do 30. aprila. To bo le prva izmed več razstav, posvečenih ženskim umetnicam, s katerimi želijo narediti korak k večji uravnoteženosti predstavnikov obeh spolov v svetu umetnosti.

Na ogled bodo slike iz samostana, v katerem je Plautilla Nelli ustvarjala, pa tudi nekaj slik, ki jih hranijo v cerkvah in muzejih osrednje Italije in so jih šele pred nedavnim atribuirali umetnici. Plautilla Nelli, privrženka karizmatičnega pridigarja Savonarola, se je slikarstva izučila sama, predvsem ob kopiranju del Fra Bartolomea, pozneje pa Agnola Bronzina in Andrea del Sarta. Znano je, da je Fra Bartolomeo svoje risbe zapustil učencu Fra Paolinu, ki jih je nato, kot sporočajo viri, predal v last "redovnici, ki slika" v samostanu Sv. Katarine Sienske.

Konservatorske-restavratorske posege na več njenih slikah je omogočila firenška Fundacija za spodbujanje ženskih umetnic, ki financira tudi izdajo razstavnega kataloga.

Avtoportreti Marie Lassnig
Dva tedna pozneje se bodo projektu pridružili v sestrskem muzeju na drugi strani Arna. V palači Pitti bodo 24. marca odprli razstavo avtoportretov avstrijske umetnice Marie Lassnig (postavitev bo odprta do 28. junija). Razstavo na drugi strani reke je navdihnila prav znamenita Uffizijeva zbirka avtoportretov, ki omogoča študijo razvoja te umetniške zvrsti vse od 17. stoletja naprej. Kakšnih 30 razstavljenih del, ki jih bo za to priložnost posodila dunajska Albertina, bo poudarilo tudi umetničino feministično držo. "Lassnig se je vselej ukvarjala s svojim telesom kot telesom ženske in pa vprašanjem odnosa med moškim in ženskim telesom sploh," pravi direktor galerij v Uffiziju in Palači Pitti Eike Schmidt.

Guerrilla Girls »inventirale« evropske zbirke sodobne umetnosti
Kot poroča portal Art Newspaper, bi bila razstava lahko napovedovalka več podobnih vzporednih razstavnih projektov obeh galerijah. Ideja za razstavi se je porodila med Schmidtovim pogovorom s članicami znanega umetniškega kolektiva Guerrilla Girls, ki tri desetletja svojega delovanja usmerjajo prav v doseganje enakopravnosti v umetniškem svetu. V londonski Whitechapel Gallery je trenutno na ogled rezultat njihove kampanje, v kateri so v želji po večji uravnoteženosti med predstavljenimi umetniki in umetnicami pregledale skoraj 400 evropskih institucij moderne oziroma sodobne umetnosti. Uffizi seveda ni bilo med temi galerijami, saj je domovanje mnogo starejšega ustvarjanja. Se pa je Schmidt pohvalil, da hranijo največjo zbirko del ženskih umetnic do 19. stoletja.

Po njegovih besedah bi znali z avtoportreti umetnic, med katerimi sta denimo Élisabeth Louise Vigée-Le Brun in Tintorettova hči Marietta Robusti, ob novi postavitvi slavnega hodnika (tega bodo odprli jeseni) zapolniti več kot eno dvorano muzejske glavne stavbe.

Ob tem je Schmidt opozoril, da je treba umetnicam omogočiti redno predstavljanje v galerijskih prostorih, da bi se s tem "izognili getoizaciji". Zato meni, da ne sme biti samo začasna, tri leta trajajoča pobuda, ampak bi se lahko nadaljevala tudi v prihodnje.