Oglas
Konstruktivizem je edino med avantgardnimi gibanji, ki ni le stil, ampak je način življenja.
Londonski muzej Tate Modern pod naslovom Defining Constructivism (Definiranje konstruktivizma) do 17. maja predstavlja delo Ljubov Popove (1889-1924) in Aleksandra Rodčenka (1891-1956), dveh umetnikov, katerih delo je bistveno vplivalo na izoblikovanje umetniškega sloga, danes znanega kot ruski konstruktivizem, in ki sta tudi pomagala formulirati teoretsko podstat te umetnosti. Pomen ruskega konstruktivizma morda najbolje podčrta misel Timesovega sodelavca Waldemarja Januszczaka, da je preboj ruske umetniške avantgarde, ki se je zgodil v le nekaj tednih, možno primerjati z idejo, da bi se Evropa čez noč od gotike preusmerila v renesanso.
Umetnost za novo, sovjetsko RusijoAvantgarda je bila umetnost ruske revolucije, ki je silovito in bliskovito zrušila despotsko carsko oblast in vzpostavila nov režim, ki je na žalost kmalu prevzel despotske konture stare oblasti. Novo politično ideologijo in tudi novo oblast je vsaj v prvih letih Sovjetske zveze podpirala skupina avantgardističnih umetnikov, ki so zavračali idejo umetnosti zaradi umetnosti same in so želeli umetnost narediti za prvenstveno sredstvo za predrugačenje družbe. Od tod izhaja tudi ideja multimedijske umetnosti in tega, da je bilo potrebno "na novo domisliti celo oglaševanje piškotov" (Januszczak).
Umetnik naj postane inženir
Za ruske konstruktiviste je veljalo geslo, ki ga je tako domiselno strnil Avgust Černigoj, tudi sam navdušen nad rusko avantgardo. To geslo je: "Umetnik naj postane inženir, inženir naj postane umetnik", obenem pa je Černigoj v svojem feljtonu Vzhod in zahod v umetnosti med drugim zapisal: "V ruski umetnosti vidimo izraz volje, ustvarjanje kolektivitete in monumentalnosti, zapad pa je le elegantna ekstravaganca, ki išče še vedno individualni genij, ki je izraz dekadentne liberalne trgovine človeškega rodu. S tem je končana za vselej salonska umetnost Pariza, Berlina, Londona, nadomestila pa jo bo nova, razvijajoča se kultura Slovanov."
Sin delavcev in hči bogatega Moskovčana
Aleksander Rodčenko in Ljubov Popova sta bila med najbolj konstruktivnimi konstruktivisti; bila sta tista umetnika, ki jima je novo umetnost uspelo pripeljati tako v muzeje kot tudi v hišo 'zadnje babuške na vasi'. Njun uspeh govori še o nečem; govori o prevetritvi sovjetske družbe, ki je omogočala, da uspe tisti, ki je sposoben in voljan boriti se za uspeh, in ne tisti, ki se rodi v pravi stari ruski družini, v kateri se po pravilu govori v imenitni francoščini. Če bi se rodila le petdeset let prej, se Popova in Rodčenko najbrž niti ne bi srečala. Rodčenko je bil namreč sin delavcev iz Sankt Peterburga, Popova pa hči bogatega Moskovčana. Revolucija v politiki in umetnosti ju je pripeljala skupaj.
Razstava v londonskem Tate Modernu predstavlja nekatere vrhunce ustvarjalnosti obeh avtorjev. Tu so Rodčenkovi plakati za propagandne filme, kakršen je bila Eisensteinova Križarka Potemkin, njegova monokromatska platna, s katerimi se začne zanimiva tradicija monokromnega slikarstva 20. stoletja, in tudi njegovi fotografski dokumenti nove sovjetske arhitekture, ki so nastali v času poznega konstruktivizma, ko je začel ta navdušeno raziskovati nove medije, fotografijo in film. Poleg teh del najdemo tudi arhitektonsko slikarstvo in znameniti herojski portret pesnika Majakovskega izpod slikarskega orodja Ljubov Popove.
Polona Balantič
Konstruktivizem je edino med avantgardnimi gibanji, ki ni le stil, ampak je način življenja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje