Jugoslavija je imela po vsem svetu več kot 170 veleposlaništev, konzulatov in rezidenc, v njih pa več kot 2.000 umetniških del avtorjev iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki je bil podpisan deset let po razpadu SFRJ-ja in je določal razdelitev pravic, obveznosti, premoženja in dolgov nekdanjega SFRJ-ja, je segal tudi na področje delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev nekdanjega SFRJ-ja v tujini ter umetniških del v njih.
V dobrem desetletju 200 vrnjenih umetnin
Po sporazumu umetnine, ki so bile na predstavništvih SFRJ-ja in so velikega pomena za kulturno dediščino ene izmed držav naslednic, pripadejo tej državi. Pogajanja za njihovo delitev so se začela leta 2002, prve primopredaje so bile opravljene maja 2003. Do danes je strokovna skupina pregledala umetniška dela z več kot 125 predstavništev. Slovenija je doslej prevzela 200 del.
Ministrstvo za zunanje zadeve RS in visoka predstavnica RS za nasledstvo sta si dalj časa prizadevala za organizacijo razstave, ki bi pokazala rezultate večletnih prizadevanj za vrnitev tega dela kulturne dediščine. Narodna galerija bo na razstavi Vrnitev ambasadorjev umetnosti predstavila izbor del, med temi 32 slik in 36 del na papirju 34 slovenskih umetnikov. Vsa umetniška dela, ki jih je Slovenija pridobila iz nasledstva, bodo pozneje razstavljena v prostorih slovenskih veleposlaništev in konzulatov v tujini, na ministrstvu za zunanje zadeve ter v drugih uradnih prostorih slovenske diplomacije.
Izbor najpomembnejših avtorjev
Obdobje prve petletke po vojni pokrivajo motivi narodnoosvobodilnega boja, denimo litografirana serija Franceta Miheliča. V grafiki poleg Miheliča ves čas prednjači Božidar Jakac s številnimi jedkanicami, tu pa je tudi več listov makedonskih nevest, ki jih je Miha Maleš leta 1951 razstavil v Parizu pod naslovom Jugoslovanski ljudski motivi.
Iz 50. in 60. let preteklega stoletja kustos Narodne galerije Andrej Smrekar med drugim izpostavlja Tihožitje Gojmirja Antona Kosa, tihožitje Lubenice Gabrijela Stupice in piranski motiv Nikolaja Omerse.
Med opremo veleposlaništva v Rimu in generalnega konzulata v Trstu so bila platna Lojzeta Spacala, Avgusta Černigoja in Bogdana Groma ter posebej konstruktivistični linorez Mesto v zrcalu Lojzeta Spacala.
Grafika v zbirki izstopa po zaslugi Rika Debenjaka. Poleg njegovih Savudrijskih čolnov je v njej najti inkunabulne odtise Doma na Krasu, Kraševke in Kraško kariatido iz leta 1957, ki označujejo prenos barvne jedkanice iz ateljeja Johnnyja Friedlaenderja v ljubljansko grafično šolo.
Od tu dalje pa je v naboru grafike čutiti ponos, ki ga je v našim diplomatskih predstavnikih navdihoval Ljubljanski grafični bienale, je zapisal Smrekar. Na razstavi, ki bo na ogled do 6. septembra, bo predstavljen le vzorčni nabor najpomembnejših avtorjev, od Marija Preglja, Janeza Bernika, Andreja Jemca, Marjana Pogačnika, Bogdana Borčića in Jožeta Ciuhe do Jožeta Spacala.
S francoskega veleposlaništva so dela Maksima Sedeja, Franceta Miheliča, Matija Jame in Mateja Sternena.